Cinnamon je novo namizno okolje za Linux, ki ga izdelujejo razvijalci Linux Minta. Sama ideja je združiti starejše namizno okolje GNOME 2 z GNOME Shell, kar pomeni bolj prilagodljivo namizje in večji nabor funkcij. To zaenkrat razvijalcem odlično uspeva, saj so s trenutno zadnjo različico pokazali precej novosti, ki jih večinoma poznamo iz namiznega okolja GNOME 2, funkcije iz GNOME Shell pa so bile večinoma že v prejšnjih različicah. Namizno okolje naj bi pristalo v naslednjih različicah Linux Minta, trenutno pa ga je seveda že možno tudi preizkusiti, sam ga preizkušam skupaj z Ubuntu 11.10 .

Glede na to da projekt šele nastaja lahko rečem, da je Cinnamon že zelo stabilen, obenem pa tudi odlična konkurenca GNOME Shell-u in Unity-ju. Ima že veliko nastavitev, zaenkrat pa lahko spreminjamo orodno vrstico, koledar – vrsto datuma in ure, pogled namizja, teme, efekte, vmesnik – dodajanje različnih orodij in pa urejamo dodatke. V možnostih orodne vrstice lahko nastavljamo naslov gumba za odprtje menija, samodejno skrivanje orodne vrstice in pa obliko orodne vrstice – zgoraj ali spodaj in pa zgoraj ter spodaj. Pri možnostih koledarja lahko zamenjamo prikaz datuma in ure, pri možnostih za pogled namizja pa omogočanje kota za pogled odprtih aplikacij in število uporabljenih namizij ter omogočanje gumba za odprtje prej omenjenih nastavitev.

Novosti v različici 1.2

Eno izmed novosti sem že omenil in sicer spreminjanje oblike orodne vrstice, ki se nahaja v možnostih orodne vrstice. Poleg tega je sedaj možno nastaviti tudi različne efekte glede na operacije za zapiranje, spreminjanje, pomanjšanje, povečanje in zmanjševanje oken. Poleg vsake operacije so še tri okenca v katerih je možno nastaviti še kakšen naj bo efekt, vrsto efekta in pa trajanje efekta. V primeru da efektov ne želimo imeti omogočenih je na voljo tudi gumb za onemogočanje le-teh.

V različici 1.2 so dodana še orodja za vmesnik, ki pa omogočajo prikaz možnosti za posamezno orodje v orodni vrstici. Na voljo so orodja za dostopnost, nedavne dokumente, odstranljive pogone, smeti in pa zaslon. Za vsako orodje se v orodni vrstici prikaže ikona, preko katere je možno nastavljati možnosti orodja.

Moje mnenje o namiznem okolju

Sam menim, da bo to eno izmed najboljših namiznih okolij, poleg GNOME 3 in pa KDE. Lahko rečem da glede na novosti, ki so jih dodali od prejšnje različice (pred 1.2) enostavno pričakujem še več možnosti in nastavljivosti, saj celotna stvar izgleda zelo obetavno.

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste nujno potrebovali predstavitev, dokument, preglednico, …, pa ste jo pozabili doma? No ja, obstaja precej preprosta rešitev z Googlovimi Dokumenti. Storitev omogoča ustvarjanje dokumentov, preglednic, obrazcev, risb, tabel, zbirk, povrh vsega pa lahko izbirate med že narejenimi predlogami za razne projekte. Vse kar potrebujemo je računalnik, brskalnik in pa povezava v splet. Ustvarjanje Googlovih dokumentov je brezplačno, možno pa jih je tudi naložiti – v brezplačni različici največ 1024 MB, možno pa si je dokupiti še dodaten prostor. Najmanjši “paket” prostora z 20 GB, je 5 dolarjev letno, nato 80 GB za 20 dolarjev letno, … med največjimi pa je zaenkrat 16 TB prostora za 4096 dolarjev letno. Ker pa je storitev brezplačna so omejitve tudi glede znakov, prosojnic, preglednic. V dokumentih je možno natipkati 1024000 znakov, pri preglednicah je možno največ 400000 celic, z največ 256 stolpci na list oz. velikost preglednice ne sme presegati 20 MB. Predstavitve so lahko velike največ 10 MB, kar pomeni okoli 200 prosojnic, pri risbah pa velikost ni omejena. Dokumentom je možno določiti, da se po nalaganju pretvorijo v Googlove Dokumente, pri PDF datotekah pa, da se celotno besedilo prenese v Googlov dokument.

Sam sem preskusil ustvarjanje dokumentov in predstavitev, kateri imata kar velik nabor funkcij. Zdi se mi, da je funkcij za povprečnega uporabnika dovolj in da je z njimi možno ustvariti kar precej zahteven dokument oz. predstavitev. Te je na koncu možno shraniti tudi v datoteke za odpiranje s programi, ponujeni pa so najbolj uporabljeni formati. V primeru, da se bo datoteka nahajala na spletu in bo na voljo obiskovalcem oz. skupini uporabnikov z enakim zanimanjem, pa je možno nastaviti tudi spremljanje dokumentov. To storimo s pomočjo Google Analytics, kjer preprosto ustvarimo kodo za sledenje in jo kasneje prilepimo v nastavitve Dokumentov.

Predstavitve ponujajo možnost ustvarjanja prosojnic z različnimi oblikami, kasneje pa lahko uporabimo tudi animacije za popestritev prikaza besedila. Celoten vmesnik je podoben tistim iz pisarniških programov, podpira najsplošnejše možnosti in kar nekaj naprednejših, samo predstavitev pa je možno prikazati/predvajati v novem oknu, katerega lahko za pogled čez celoten zaslon še povečamo z določeno tipko v brskalniku. Za vse naprednejše uporabnike obstaja možnost vstavljanja posnetkov z YouTube, vstavljenje tabel, različnih črt in oblik ter dodajanje prehodov in animacij. Med izdelovanjem predstavitve lahko spremenimo tudi temo, ki jo sicer nastavimo že ob samem začetku ustvarjanja le-te.

Dokumenti pravtako ponujajo tako osnovne kot napredne funkcije, mislim pa, da te zadostujejo večini uporabnikov. Orodna vrstica je preprosta in omogoča najpomembnejše možnosti, katere ponavadi uporabljamo ob pisanju dokumenta. Podpira uporabo različnih oblik, pisav, velikost črk, vstavljanje slik in povezav. Naprednejši uporabniki lahko uporabijo še vstavljanje enačb, risb, preloma strani in kazala vsebine, možno pa je tudi oštevilčevati strani, oblikovati glavo in nogo. Podpira pa tudi prevajanje dokumenta v drug jezik, funkcijo najdi in zamenjaj, slovar, štetje besed in pa pretvarjanje raznih tekstovnih oblik v znake.

Googlovi Dokumenti se mi zdijo kar uporabni, tudi v primeru, da imamo več računalnikov, na katerih želimo takojšen dostop do dokumentov. Poleg tega so uporabni tudi v primeru, da si želimo ogledati nek dokument, vendar nimamo nameščenega pisarniškega paketa in če si želimo ogledati dokumente le na hitro, brez odpiranja v programu.

Firefox 4 prinaša pa kar precej novosti. Brskalnik ima prenovljen uporabniški vmesnik, saj privzeto ni več menija, spodnje vrstice (razen ob prikazu naslova), gumb osveži in ustavi pa sta sedaj združena v enega, zavihki pa so privzeto na vrhu. Omogoča tudi sinhroniziranje podatkov za kasnejše delo ali uporabo le-teh na drugi napravi, za uporabnike operacijskih sistemov Windows in Mac OS pa je podprto strojno pospeševanje odpiranja spletnih strani. Pripenjanje zavihkov, podpora HTML 5 in WebM video formatu, zaščita proti sesutju dodatkov (Adobe Flash, Apple Quicktime in Microsoft Silverlight), pa so še nekatere izmed mnogih novih opcij brskalnika. Firefox 4 je na voljo v 80 jezikih, seveda tudi v Slovenskem, prenos pa je mogoč iz tukaj.

Vox.io je spletna aplikacija, ki omogoča klice kar iz samega brskalnika. Za klice iz brskalnika potrebujemo le Adobe Flash™ vstavek, mikrofon in nekaj dobroimetja na uporabniškem računu. V storitev se lahko prijavimo preko Facebook-a, Google-ovega uporabniškega računa ali Twitter-a. Če se v Vox.io prijavimo z Google-ovim uporabniškim računom, aplikacija želi dostop do kontaktov, kar nam omogoča lažje in hitrejše povezovanje z drugimi uporabniki, ki uporabljajo storitev. Zaenkrat je aplikacija še v beta različici, aplikacija za mobilne telefone pa bo na voljo v prihodnosti. Storitev ni popolnoma brezplačna, saj je za klice potrebno plačati preko PayPal-a. Cena klica na minuto je v Mobitelovem in Simobilovem omrežju le 0,11 € , je pa potrebno omeniti, da klicev za nujno pomoč ne podpirajo. Vox.io ponuja tudi statistiko za 7 ali 30 dni, katera prikazuje koliko dni je bila storitev uporabljena, povprečno število klicev na dan, število vseh klicev, itd. Ker pa aplikacija še ne podpira registracij preko prej omenjenih strani, so zaenkrat na voljo le povabila, preko katerih se lahko kasneje tudi registrirate.

Za vse, ki bi želeli aplikacijo uporabljati, je tukaj povabilo, ki meni prinese 0,15 € dobroimetja oz. 0,05 €, če se registrirate preko nekoga, ki se je registriral preko mojega povabila.