Pred tednom dni sem pisal o novostih v namiznem okolju Cinnamon, katere so prišle z različico 1.2 . Včeraj po namestitvi posodobitev, pa se je posodobil tudi Cinnamon, ki pa je, kot se je izkazalo kasneje prinesel še dodatne novosti. Lahko rečem, da sem kar presenečen, da se celoten razvoj namiznega okolja razvija tako hitro, poleg tega pa na drugi strani stoji že kar velika skupnost uporabnikov, ki prispeva teme, orodja za orodno vrstico in pa razširitve, ki jih je možno dobiti na uradni strani. No pa pojdimo k novostmi. V nastavitve Cinnamona so dodani še trije zavihki, nekaj sprememb pa je vidnih tudi v že obstoječih zavihkih.

Katere so dodatne novosti v različici 1.2?

Kot sem že omenil, so v nastavitve dodani trije zavihki in sicer Namizje (Desktop), Okna (Windows) in Pisave (Fonts). V zavihku Namizje je možno določati katere ikone so vidne na namizju, te pa označujejo predvsem mape, ki jih pogosto uporabljamo, poleg pa je še možnost za vklop/izklop prikazovanja priključenih naprav (USB diski, …). Zavihek Okna ponuja nastavitve operacij, katere se zgodijo po dvojnem, sredinskem in desnem kliku na okno in pa s katero operacijo se osredotočimo na določeno okno.

V zavihku Pisave pa si lahko prilagodimo katere pisave naj bodo uporabljene in pa katere vrste glajenja naj vmesnik uporabi.

Večja sprememba je vidna v zavihku Teme, kjer so dodane še dodatne nastavitve. Pri teh je možno spreminjati okensko temo, ikone menijev in gumbov, temo kazalca, bližnjic, ikon in pa GTK+ temo v oknu.

Namestitev teme

Sama namestitev je precej lahka, saj potrebujemo le mapo s temo in pa skrbniške pravice v sistemu. Celoten postopek je opisan za Ubuntu 11.10, z naloženim trenutnim zadnjim Cinnamon 1.2. Za kakršnekoli napake in težave pri ali po namestitvi ne odgovarjam!

Najprej si prenesite temo iz uradne strani in jo razpakirajte v poljubno mapo, priporočam pa, da jo premaknete v domačo mapo. Nato zaprite brskalnik datotek (Nautilus) in odprite terminal oz. ukazno lupino. Vanj vtipkajte enostaven ukaz:

$ sudo nautilus

in vnesite vaše geslo. Potem bi se moral odpreti brskalnik datotek, postavljeni pa naj bi bili v domačo mapo skrbnika (root). Če je temu tako oz. se vam odpre vsaj brskalnik datotek, pojdite v vašo domačo mapo – ta se nahaja v /home/* (* nadomestite z uporabnikovim imenom) in skopirajte mapo, ki ste jo prej razpakirali. To mapo sedaj prilepite v /usr/share/themes, vse to pa naredite v istem oknu, ki se vam je po ukazu v terminalu odprlo. Če se vam je mapa uspešno skopirala, zaprite brskalnik datotek in terminal ter odprite Cinnamon nastavitve. Kliknite zavihek Teme in izberite temo, ki ste jo prenesli. V primeru, da vam kljub navodilom ne uspe, pa si poglejte še spodnji posnetek od 0:35 do 1:42.

Pregled namiznega okolja Cinnamon 1.2

Cinnamon je novo namizno okolje za Linux, ki ga izdelujejo razvijalci Linux Minta. Sama ideja je združiti starejše namizno okolje GNOME 2 z GNOME Shell, kar pomeni bolj prilagodljivo namizje in večji nabor funkcij. To zaenkrat razvijalcem odlično uspeva, saj so s trenutno zadnjo različico pokazali precej novosti, ki jih večinoma poznamo iz namiznega okolja GNOME 2, funkcije iz GNOME Shell pa so bile večinoma že v prejšnjih različicah. Namizno okolje naj bi pristalo v naslednjih različicah Linux Minta, trenutno pa ga je seveda že možno tudi preizkusiti, sam ga preizkušam skupaj z Ubuntu 11.10 .

Glede na to da projekt šele nastaja lahko rečem, da je Cinnamon že zelo stabilen, obenem pa tudi odlična konkurenca GNOME Shell-u in Unity-ju. Ima že veliko nastavitev, zaenkrat pa lahko spreminjamo orodno vrstico, koledar – vrsto datuma in ure, pogled namizja, teme, efekte, vmesnik – dodajanje različnih orodij in pa urejamo dodatke. V možnostih orodne vrstice lahko nastavljamo naslov gumba za odprtje menija, samodejno skrivanje orodne vrstice in pa obliko orodne vrstice – zgoraj ali spodaj in pa zgoraj ter spodaj. Pri možnostih koledarja lahko zamenjamo prikaz datuma in ure, pri možnostih za pogled namizja pa omogočanje kota za pogled odprtih aplikacij in število uporabljenih namizij ter omogočanje gumba za odprtje prej omenjenih nastavitev.

Novosti v različici 1.2

Eno izmed novosti sem že omenil in sicer spreminjanje oblike orodne vrstice, ki se nahaja v možnostih orodne vrstice. Poleg tega je sedaj možno nastaviti tudi različne efekte glede na operacije za zapiranje, spreminjanje, pomanjšanje, povečanje in zmanjševanje oken. Poleg vsake operacije so še tri okenca v katerih je možno nastaviti še kakšen naj bo efekt, vrsto efekta in pa trajanje efekta. V primeru da efektov ne želimo imeti omogočenih je na voljo tudi gumb za onemogočanje le-teh.

V različici 1.2 so dodana še orodja za vmesnik, ki pa omogočajo prikaz možnosti za posamezno orodje v orodni vrstici. Na voljo so orodja za dostopnost, nedavne dokumente, odstranljive pogone, smeti in pa zaslon. Za vsako orodje se v orodni vrstici prikaže ikona, preko katere je možno nastavljati možnosti orodja.

Moje mnenje o namiznem okolju

Sam menim, da bo to eno izmed najboljših namiznih okolij, poleg GNOME 3 in pa KDE. Lahko rečem da glede na novosti, ki so jih dodali od prejšnje različice (pred 1.2) enostavno pričakujem še več možnosti in nastavljivosti, saj celotna stvar izgleda zelo obetavno.

Čez dobra dva tedna bo na voljo nova različica brskalnika Firefox, nosila pa bo številko 10. Trenutno je na voljo beta 4, ki pa že prinaša novosti, ki bodo opazne v novi različici. Novost, ki bo opazna v brskalniku samem je gumb za premikanje strani naprej, ki bo odslej skrit, viden pa bo ob premiku strani nazaj. Vgrajeno bo tudi orodje za glajenje robov pri WebGL, API za celozaslonski način, pa bo omogočal izgradnjo aplikacije, ki bo tekla v celozaslonskem načinu. Podprto bo tudi 3D obračanje v CSS3, v HTML5 pa bo dodan nov bdi element. Vsi spletni razvijalci, se bomo zagotovo razveselili nad vgrajenim pregledovalnikom elementov in izvorne kode, ki pa ima že vgrajen novi pregledovalnik CSS kode. Firefox 10 beta 4 je možno prenesti iz tukaj, stabilna različica pa bo na voljo 31. januarja.

Pred kratkim je na dan prišla nova predogledna različica Linux distribucije Ubuntu, ki bo izšla aprila in bo nosila oznako LTS (dolgoletna podpora). Spremenjen je tudi čas LTS podpore, ki je s trenutno zadnjo LTS različico 10.04 trajal 3 leta (10.04 LTS ima torej podporo do aprila 2013), z 12.04 LTS pa se dolgoletna podpora podaljšuje še za 2 leti, tako da bo podpora trajala 5 let (12.04 LTS bo imel podporo do aprila 2017). Ime tokratne predogledne različice Ubuntuja je Precise Pangolin, ta pa že v prvi “alphi” prinaša kar nekaj novosti. Ponovno je zamenjan privzet glasbeni predvajalnik Banshee, zamenjal pa ga je Rhythmbox, kater je bil sicer privzet vse do Ubuntuja 11.04 . Odstranjena so bila sporočilca Tomboy, vsebuje pa Linux jedro 3.2.0-2 in GNOME 3.2.1 . Tako Firefox kot Thunderbird sta posodobljena na 10. različico, ki se nahaja v beta fazi. Ubuntu 12.04 LTS Alpha 1 je možno prenesti iz tukaj, naslednja predogledna različica Alpha 2 pa bo na voljo nekje v sredini februarja 2012.

V sredo je izšla že druga predogledna različica (RC) popularnega sistema za upravljanje z vsebino, WordPress. Zadnja stabilna različica 3.2 je bila izdana v začetku letošnjega julija, slednja pa je imela poudarek na hitrosti in lahkosti. Prihajajoča različica bo imela spremembe predvsem v nadzorni plošči, teh pa bomo zagotovo veseli vsi uporabniki. Prihajajoče novosti bodo na področju prenosa datotek, oblike nadzorne plošče ter izgledu stvari v njej, orodja za vsebino in pa še nekaj dodatnih stvari, predvsem za razvijalce.

Prenašanje datotek

Na področju prenašanja datotek je izboljšana prepoznavnost tipov datotek, primi-spusti nalaganja in pa dodatna formata datoteke. Uporabniki trenutne stabilne in starejših različic imamo na voljo več možnih prenosov – slike, posnetki in glasbene datoteke. Pri prepoznavanju tipa datoteke, je sedaj dodana funkcija, ki omogoča samo naložitev datoteke, kasneje pa le-ta prepozna kater je ta tip datoteke in kam spada. V primeru, da naložimo sliko, bo sistem prepoznal, da smo naložili sliko in jo uvrstil med slike. Naslednja novost omogoča primi-spusti nalaganje datotek, pri čemer s programom za odpiranje map odpremo mapo in “primemo” datoteko ter jo spustimo v določen prostor za nalaganje. Poleg obeh funkcij, sta bila dodana še dva formata datotek in sicer rar in 7z.

Oblika nadzorne plošče

Tudi oblika nadzorne plošče je spremenjena. Novosti na tem področju so “leteči” meniji, hiter dostop preko upraviteljskega prostora, odzivna oblika in pa zavihki s pomočjo. Eden izmed načinov za hitrejši dostop do podmenijev je “leteči” meni, ki po lebdenju nad menijem omogoča še ostale možnosti v njem.

Prenovljen je tudi upraviteljski prostor, ki se upraviteljem prikazuje na vrhu strani. Izboljšana je dostopnost le-teh, saj omogoča hitrejšo izbiro najbolj uporabljenih funkcij. Zavihki s pomočjo, ki se nahajajo v desnem kotu zgoraj, so sedaj še bolj dodelani, saj imajo sedaj različne predele kategorij, ki olajšajo iskanje želene pomoči.

Prvič z WordPressom

Dodana je tudi funkcija, ki popelje pisca oz. upravitelja čez vse funkcije, ki jih ima nova različica. Pri posameznih odsekih so okenca, katera povejo nekaj informacij, katere se pri sami uporabi nekega predela da kar najbolje izkoristiti. Urejena je tudi prva stran oz. pozdrav v nadzorni plošči, ta pa nam pove kaj je še pametno popraviti ali pa dodati na našo stran. Tudi ta možnost bo precej v oporo novim uporabnikom sistema za upravljanje z vsebino.

Orodja za vsebino

Tudi na tem področju ne manjka novosti. Izboljšana je zmožnost dvojnega spreminjanja prispevka/osnutka, pri kateri ne bo več opozoril, v primeru da je drug uporabnik že zaključil pisanje in odšel iz urejanja prispevka. Dodana je tudi funkcija uvoza iz storitve Tumblr ter nekatere izboljšave gradnikov. Postavitev gradnikov se bo odslej shranjevala glede na samo temo, npr. če imamo v sedanji temi gradnike postavljene drugače kot v prejšnji in jo zamenjamo s prejšnjo, bo postavitev gradnikov takšna, kot smo jo določili pred zamenjavo z novo temo.

Dodatne novosti

Tudi za tiste, ki se radi ukvarjajo s samo postavitvijo strani in pa razvijalce je nekaj novega. Dodana je funkcija za bolj prilagodljive povezave in nekaj sprememb na področju prispevkov. Posodobljen je tudi jQuery in jQuery UI in sicer na zadnjo različico. Poleg poizvedbene funckije, sta dodana še dva vmesnika in  sicer za upravljanje z upraviteljskimi zasloni in pa za upravljanje z urejevalniki.

Moje mnenje

Sam sem mnenja, da bo nova različica prinesla še lažjo uporabo WordPressa, tako za tiste, ki ga uporabljamo že nekaj let, kot za tiste, ki ga bodo šele začeli spoznavati.

Pred nekaj dnevi je izšel novi Firefox 8, poleg tega pa se je že razvijala tudi različica 9, ki je bila v posodobitvenem kanalu Aurora. Ta se je z izidom Firefoxa 8 premaknila v kanal beta, izdana pa naj bi bila 20. decembra. Firefox 9 beta 1 prinaša kar nekaj novosti, nekaterih izmed teh, pa bodo veseli tudi uporabniki operacijskega sistema Mac OS X Lion. V beta različico je dodan Type Inference, ki občutno izboljša delovanje JavaScripta, podpora za poizvedovanje o nespremljanju uporabnika na spletnih straneh preko JavaScripta in pa podpora za CSS značko font-strech. Za uporabnike Mac OS X Lion pa je izboljšana integracija teme in pa dodana navigacija, ki se jo upravlja z dvema prstoma. Izboljšana je še podpora za CSS značko text-overflow in pa standardi HTML5, MathML ter CSS, odpravljene pa so tudi nekatere ostale napake. Firefox 9 beta 1 je možno prenesti iz tukaj.

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste nujno potrebovali predstavitev, dokument, preglednico, …, pa ste jo pozabili doma? No ja, obstaja precej preprosta rešitev z Googlovimi Dokumenti. Storitev omogoča ustvarjanje dokumentov, preglednic, obrazcev, risb, tabel, zbirk, povrh vsega pa lahko izbirate med že narejenimi predlogami za razne projekte. Vse kar potrebujemo je računalnik, brskalnik in pa povezava v splet. Ustvarjanje Googlovih dokumentov je brezplačno, možno pa jih je tudi naložiti – v brezplačni različici največ 1024 MB, možno pa si je dokupiti še dodaten prostor. Najmanjši “paket” prostora z 20 GB, je 5 dolarjev letno, nato 80 GB za 20 dolarjev letno, … med največjimi pa je zaenkrat 16 TB prostora za 4096 dolarjev letno. Ker pa je storitev brezplačna so omejitve tudi glede znakov, prosojnic, preglednic. V dokumentih je možno natipkati 1024000 znakov, pri preglednicah je možno največ 400000 celic, z največ 256 stolpci na list oz. velikost preglednice ne sme presegati 20 MB. Predstavitve so lahko velike največ 10 MB, kar pomeni okoli 200 prosojnic, pri risbah pa velikost ni omejena. Dokumentom je možno določiti, da se po nalaganju pretvorijo v Googlove Dokumente, pri PDF datotekah pa, da se celotno besedilo prenese v Googlov dokument.

Sam sem preskusil ustvarjanje dokumentov in predstavitev, kateri imata kar velik nabor funkcij. Zdi se mi, da je funkcij za povprečnega uporabnika dovolj in da je z njimi možno ustvariti kar precej zahteven dokument oz. predstavitev. Te je na koncu možno shraniti tudi v datoteke za odpiranje s programi, ponujeni pa so najbolj uporabljeni formati. V primeru, da se bo datoteka nahajala na spletu in bo na voljo obiskovalcem oz. skupini uporabnikov z enakim zanimanjem, pa je možno nastaviti tudi spremljanje dokumentov. To storimo s pomočjo Google Analytics, kjer preprosto ustvarimo kodo za sledenje in jo kasneje prilepimo v nastavitve Dokumentov.

Predstavitve ponujajo možnost ustvarjanja prosojnic z različnimi oblikami, kasneje pa lahko uporabimo tudi animacije za popestritev prikaza besedila. Celoten vmesnik je podoben tistim iz pisarniških programov, podpira najsplošnejše možnosti in kar nekaj naprednejših, samo predstavitev pa je možno prikazati/predvajati v novem oknu, katerega lahko za pogled čez celoten zaslon še povečamo z določeno tipko v brskalniku. Za vse naprednejše uporabnike obstaja možnost vstavljanja posnetkov z YouTube, vstavljenje tabel, različnih črt in oblik ter dodajanje prehodov in animacij. Med izdelovanjem predstavitve lahko spremenimo tudi temo, ki jo sicer nastavimo že ob samem začetku ustvarjanja le-te.

Dokumenti pravtako ponujajo tako osnovne kot napredne funkcije, mislim pa, da te zadostujejo večini uporabnikov. Orodna vrstica je preprosta in omogoča najpomembnejše možnosti, katere ponavadi uporabljamo ob pisanju dokumenta. Podpira uporabo različnih oblik, pisav, velikost črk, vstavljanje slik in povezav. Naprednejši uporabniki lahko uporabijo še vstavljanje enačb, risb, preloma strani in kazala vsebine, možno pa je tudi oštevilčevati strani, oblikovati glavo in nogo. Podpira pa tudi prevajanje dokumenta v drug jezik, funkcijo najdi in zamenjaj, slovar, štetje besed in pa pretvarjanje raznih tekstovnih oblik v znake.

Googlovi Dokumenti se mi zdijo kar uporabni, tudi v primeru, da imamo več računalnikov, na katerih želimo takojšen dostop do dokumentov. Poleg tega so uporabni tudi v primeru, da si želimo ogledati nek dokument, vendar nimamo nameščenega pisarniškega paketa in če si želimo ogledati dokumente le na hitro, brez odpiranja v programu.

V četrtek je izšla nova različica odprtokodnega operacijskega sistema Ubuntu in sicer 11.10. Novosti je kar veliko, posodobljeno je namizno okolje GNOME na različico 3.2, jedro Linux 3.0, prenovljen je vmesnik Unity, zamenjano pa je tudi prijavno okno, ki je odslej LightDM. Unity je v plošči dobil tako imenovane kategorije (oz. filtre), ki imajo privzeto podporo za iskanje vsega (aplikacij, dokumentov, glasbe, …), le aplikacij, le dokumentov in le glasbe. Te kategorije je sicer možno še dodajati z namestitvijo raznih dodatkov za aplikacije, katere je možno najti v Ubuntu programskem središču. Ta je bil tudi prenovljen in ima novo obliko in nekaj novih funkcij. Nova oblika ima na levi strani kategorije aplikacij, na desni ima stolpec novih aplikacij, pod njim pa še stolpec najbolje ocenjenih aplikacij. Nad obema stolpcema se nahaja tudi pasica z novostmi, nad le-to pa meni z zavihki Vsi programi, Nameščeno in Zgodovina, poleg zavihkov pa še gumba za naprej/nazaj in pa iskalno okence.

Zanimiva nova funkcija je sinhronizacija programske opreme, katera omogoča zapis programov na račun, ki ga ustvarimo pred prvo sinhronizacijo. Potem si lahko enostavno vse nameščene programe na trenutnem računalniku ogledamo na nekem drugem, pogoj pa je seveda, da imata oba nameščeno programsko središče Ubuntu, ki to omogoča. Prenovljena je tudi zamenjava oken Alt-Tab, pri kateri si lahko pred izbiro programa, ogledamo še manjši predogled tega oz. če je odprtih več, predogled le-teh. V Ubuntu 11.10 je bil dodan tudi pregledovalnik e-pošte Thunderbird, ki je zamenjal program Evolution, v primeru, da se izvede sveža namestitev. V primeru nadgradnje ostane nameščen tudi Evolution, pošta pa seveda ostane v njem. Dodano je tudi orodje za shranjevanje varnostnih kopij, katere je možno shraniti tudi na oblak storitve Ubuntu One. Prenovljen je bil tudi program za družabna omrežja Gwibber, ki je dobil novo podobo, izboljšano pa je tudi delovanje. V Ubuntu 11.10 je bil dodan tudi nov tip pisave Ubuntu in sicer Ubuntu Mono, ki se privzeto uporablja v ukazni lupini.

Za vse nove uporabnike, ki se prvič srečujete z operacijskim sistemom Ubuntu, pa so pripravili tudi Ubuntu online tour, kjer si lahko ogledate kar nekaj stvari, ki jih ponuja Ubuntu. Pod oknom, kjer si ogledujete stvari, pa se prikazujejo tudi opisi programov, ki si jih ogledujete.

Sam sem Ubuntu nadgradil iz različice 11.04. Med samo nadgradnjo nisem imel nobenih težav, po njej pa sem bil kar presenečen, saj mi vse skupaj deluje odlično. Nadgradnja je potekala približno dobro uro in pol, po končani nadgradnji pa je bilo potrebno le ponovno zagnati računalnik. Ubuntu 11.10 mi je kar všeč, zagotovo pa me je najbolj presenetila prenova Unity plošče.

Mozilla Firefox 8 beta 1 prinaša novosti predvsem na področju zmogljivosti in dostopnosti. Sama oblika brskalnika zaenkrat ostaja nespremenjena, dodanih pa je kar nekaj zanimivih funkcij in izboljšav. Firefox bo odslej privzeto imel izklopljene dodatke, ki se namestijo poleg programov tretjih oseb. Dodan je dodatek, ki omogoča upravljenje prej nameščenih dodatkov, v iskalno vrstico, pa je dodan tudi Twitter. Izboljšan je tudi zagon po obnovitvi okna, animacije ob prestavljanju, premikanju in odmikanju zavihkov ter uporaba pomnilnika ob uporabi značk za glasbo in film. Dodana je podpora za okvirne menije v HTML5 in pa še izboljšana podpora za WebSocket. Trenutno različico za preizkus je možno prenesti iz tukaj, prihod nove različice pa naj bi bil predvidoma 8. novembra.

Včeraj je Google po slabih treh mesecih svoj projekt Google+ odprl za javnost, vendar je le-ta še v beta različici. Sam sem se ob tej priložnosti registriral, saj me je dejansko zanimalo kako bo izgledala registracija in kako bo Google to ponudil uporabnikom. No, sama registracija je bila precej hitra, saj sem moral podati le osnovne podatke, za odprtje samo pa sem izvedel seveda na Googlu, ko se mi je pokazala puščica, ki kaže na vrstico +ti. Za vse uporabnike Androidnih naprav je že na voljo tudi aplikacija, s katero lahko spremljajo stanje, se pogovarjajo s prijatelji ali pa vzpostavijo video pogovor. S samo storitvijo so povezane tudi +1 oznake, katere so prikazane v profilu, da lahko vaši prijatelji vidijo kaj vam je všeč.

Sam začetek uporabe Google+ se prične z dodajanjem prijateljev, znancev ali drugih ljudi v kroge, ki pomagajo pri prikazovanju deljenih stvari. Deliti je mogoče stanje, fotografije, videoposnetke, povezave in svojo lokacijo, vse skupaj pa je možno sporočiti preko določenega ali določenih krogov, le eni osebi ali pa preko e-pošte. Fotografije je možno pošiljati tako preko računalnika kot telefona, pri čemer lahko ustvarite nove albume fotografij in jih naložite. Možnost urejanja profila ponuja kar veliko opcij za predstavitev samega sebe, pri krogih pa je možno ustvarjanje, urejanje ali brisanje le-teh in dodajanje ljudi. Možno je tudi igranje iger, trenutno jih je na voljo že kar nekaj, ena izmed bolj poznanih pa je zagotovo Angry Birds.

Sam sem nad Googlom+ kar navdušen, saj omogoča povezovanje različnih ljudi v kroge, pogovarjanje z njmi v krogih, video pogovore, … Dober način povezave z ljudmi je tudi pri skupinskem delu, saj je pri video pogovorih z dodatki pravtako možno deljenje namizja, risanje, javno ali zasebno deljenje pogovora.

Kako pa izgleda Google+, pa si lahko ogledate v spodnjem videu.