Že kar nekaj časa spremljam mobilno sceno, ki iz leta v leto zelo napreduje in moram reči, da takšnega odziva na celoten trg nisem pričakoval. Če smo bili še pred štirimi leti s seboj vajeni nositi telefone, ki so omogočali klice, SMSe, WAP in pa fotografiranje z vgrajeno kamero, smo od takrat napredovali kar precej. Spomnim se še, ko so mobilniki postali popularni in so imeli črno-bele zaslone, po nekaj letih pa so bili na voljo že telefoni z barvnimi zasloni. Tehnologija se je takrat premikala precej bolj počasi kot danes, ko imajo razvijalci mobilnih aplikacij več dela z vprašanjem o tem katero platformo podpirati in koliko časa ter truda ji bodo namenili, kot pa razvijajo samo idejo. Odgovor je tako ali tako preprost, da podprejo najbolj uporabljane operacijske sisteme, ostali pa bodo morali nekaj časa počakati oziroma, če bo zanje aplikacija sploh na voljo.

Drugega kot to razvijalcem ne preostane, saj je najprej potrebno vložiti kar nekaj časa v samo učenje, ter predvideti kaj bo čez čas še popularno in ali bo s tem znanjem takrat sploh še kaj imel. Ravno to prinaša poplava mobilnih operacijskih sistemov, ker ne obstaja edinstveni sistem, ki bi povezal izdelavo aplikacij za vse sisteme ampak le še bolj zapleta prihodnost. Vem, da se vsi, ki razvijajo sisteme borijo za svoj obstoj in prepoznavo na trgu, nihče pa se med seboj ne zmeni kako bodo podprli aplikacije. Tukaj lahko pričnemo deliti sisteme na dva dela in sicer na odprtokodnega in zaprtokodnega. Pod prvega spadajo vse mobilne Linux distribucije, pod drugega pa Windows Phone, iOS, Blackberry 10, seveda so med obema svetovoma določene razlike, pri obojih pa so nekatere pozitivne in druge negativne. Glede na to, da odprtokodne ciljajo predvsem na skupnost, ki izdeluje razne modifikacije in podobno, bi se vsaj ta stran lahko zmenila za določen skupni sistem, ki bo omogočal lažjo izdelavo aplikacij razvijalcem in hkrati podprl celoten nabor mobilnih naprav. Glede na to, da je začel Google z Androidom, ki je takrat najbolj konkuriral Symbianu in iOS, bi lahko izdelali nek vmesnik, ki bi ga razvijalci drugih OS vključili v svoje rešitve, a ponovno gre za vprašanje, če bo potem ta OS sploh še konkurenčen ostalim, saj bodo aplikacije takorekoč delovale povsod. Na zaprtokodni strani, ki cilja predvsem na podjetnike pa vidim le eno rešitev, ki bi bila univerzalna rešitev za vse naprave.

Z izidom Firefox OS je na dan prišla ideja, da se bodo aplikacije za ta operacijski sistem izdelovale v navadnih spletnih programskih jezikih, tj. HTML 5, CSS 3 in JavaScript. Celoten vmesnik sistema je torej zgrajen iz teh tehnologij, kar pripomore k še eni rešitvi. Spletni razvijalci bomo lahko svoje aplikacije napisali za navadne brskalnike, obenem pa jih malce optimizirali in enostavno pretvorili v aplikacijo za Firefox OS, brez potrebe po učenju neke nove stvari. Te jezike s polno podporo že v samem začetku podpirajo tudi vsi operacijski sistemi, ki jih poznamo in ni težave, da tega ne bi mogli še bolj razviti in narediti univerzalno izdelavo aplikacij. Tega verjetno razvijalci najbolj uporabljanih mobilnih sistemov vsaj zaenkrat ne bodo delali, saj bi bilo potem jedro vsakega sistema preoblikovati in mu omogočiti nove možnosti. To pomeni, da smo v nekem začaranem krogu, kjer lahko na trgu prevladujejo samo tisti, ki imajo dovolj financ in tako uporabnikom kot razvijalcem diktirajo svoja pravila. Na drugi strani pa stojijo zagreti oboževalci določenih znamk, ki ob prihodu vsakega novega modela tako nestrpno čakajo, da se utaborijo kar pred trgovino in se stepejo za prve kose. Čeprav me to ne moti, me bolj moti to, da je potem njihova naprava tista, katere ne prekaša noben drug kos strojne opreme, so pa v nižji cenovni ravni naprave, ki povsem enako delo opravljajo še nekoliko bolje.

V začetku leta je izšel tudi Ubuntu za telefone, ki spet prinaša nek nov koncept uporabe mobilnikov, kar je odlično. Malo manj odlično pa je to, da bo potrebno imeti precej zmogljiv telefon za uporabo tega, kar obenem reši Firefox OS, ki je namenjen predvsem napravam nižjega cenovnega razreda. Pred slabim tednom dni je izšel še Ubuntu za tablice, z enakim vmesnikom kot za telefone, to pa pomeni, da bomo Ubuntu lako uporabljali praktično povsod – na računalnikih, prenosnikih, TVjih, mobilnikih in tablicah. To se mi zdi tudi dobra rešitev, a še boljša bi bila, če bi se glede na vse, sam uporabnik odločil kaj bo uporabljal in potem na telefon namestil tisti OS, ki mu najbolj ustreza. Tako bi se lahko prodajali telefoni z že nameščenim operacijskim sistemom, ki bi ga lahko nadomestil ali pa dodal še drugega ter imel podobno konfiguracijo kot na računalniku (multi boot). Takšno stvar je že možno narediti na Androidnih telefonih, a le z drugimi odprtokodnimi operacijskimi sistemi, ki so pravilno prevedeni za uporabo na njih.

Upam, da bo čez kakšno leto ali dve že “zdravilo” za vse skupaj in bomo na vrhu lestvice OS videli še kakšno konkurenčno zadevo ter pa telefone, katerim bomo lahko sami namestili poljuben operacijski sistem.