Finance so stvar vsakogar posebej. To ne pomeni, da lahko kar vsak, ki ne ve kaj je denar, položnica, kartica za dvigovanje denarja, itd. reče da ima veliko premoženja, oz. veliko bogastvo. Torej, kaj pomeni plačevanje računov? Zapravljanje denarja, ki ga prislužiš od svojega garanja. Vse je drago in vse je poceni, ker se sploh nobena oseba ne zaveda koliko bi moralo kaj stati. Primerjava cen v Šparu in Lidlu: Breskov sok je v Šparu 49centov, v Lidlu pa le 65centov. Kaj je vsebina tega pa noben ne pogleda – V Šparu je sok 70% v Lidlu pa 100%. Teh primerjav cen je še veliko, saj se jih ne bomo znebili nikoli.

Zadnje čase tudi sam potrebujem zelo veliko opreme glede ustvarjanja spletnih strani, denarne ponudbe glede gostovanja, domene… Seveda sem si kupil komaj prenosni računalnik pa še ostal sem brez vsega. V šolo se vozim z avtobusom pa še vedno gledam, kje bom dobil svoj (ne)prisluženi sedež. Cene se dvigajo tako, kot prebivalstvo na zemlji, kakor ves svet. Beleženje podatkov pa je spet druga stvar – Vzemi svinčnik in papir potem pa veselo na delo in zapisuj koliko si kupil v mesecu. Le kako, če se cene gibljejo od vozička do vozička, od trgovine do trgovine in ne na koncu še od ljudi do živali. Pa poglejmo na revnejši svet, kjer nimajo niti za kapljico čiste vode, pri nas pa se gremo, kakšna je sveža voda, ekološka, bio, kakšen je jedilnik. Glede na to, da smo v Sloveniji še kar čisti glede skoraj vseh stvari nam manjka samo še dejanje, ki ga potrebuje približno pol slovencev – telefon, ki nima odstranjevalne baterije. Pa kaj? Nenazadnje se tudi sam čudim, kako je v gozdovih tako veliko svinjarije? Seveda, vsak si kupi stanovanje, ki mu ustreza potem pa ga ne briga kakšen ima vrt, če ga sploh ima. Očitno bomo le na koncu vsega pretiravanja dosegli svoj cilj in skoraj vsi kupovali v trgovinah, ki so zelo razvite npr. Hofer. Kruh si kupiš v prodajalni nekje sredi mesta, sadje kupiš pri prodajalcu s sadjem, nato odideš samo še v Hofer po sladkobo pa si na pravi poti. Da ne začnem o mleku in podobnih stvareh, ki se pri nas pridelajo. Ne krivim le ljudi, ki so v državi zato potrebni ampak tudi ljudi, ki govorijo podobno: Šel sem po pločniku, kar naenkrat pa slišim en brenčavnik, ki me je skoraj ubil. Brez traktorjev tudi mleko ne bi bilo tako, kot je. Seveda naslednje: Enkrat sem na vasi, kjer sem se peljal s kolesom po nesreči zapeljal na kupček gnoja, zraven mene pa je smrdelo po gnoju. Kako pa bomo brez gnoja? Nič ne bi raslo, vse samo propadalo. Torej, to je bil primer mleka, kako se nekdo pritožuje nad napravam, ki nam omogočajo dobro, potem pa pravi, kako rad ima mleko. V čem je spet postrežba? Denar, kjer je izgubljen vladar.