Pred desetimi dnevi je izšla nova različica priljubljene Linux distribucije Ubuntu, ki je pred izdajo nosila kodno ime zaupljivi kozel (Trusty Tahr). Gre za novo različico z dolgoletno podporo (LTS), ki bo podprta vse do aprila 2019, kljub raznim ugibanjem in napovedovanjem pa ne prinaša prenovljenega uporabniškega vmesnika. Ubuntu 14.04 LTS ima novo jedro Linuxa 3.13 ter privzet Python 3.4, opaznih pa je nekaj novosti v Unityju, programih in na splošno. Unity ima odslej podporo za zaslone z večjo ločljivostjo, izboljšan zaklepni zaslon, prenovljeno funkcijo prikaza vseh oken na trenutnem delovnem namizju (kombinacija tipk Super + W), nov izgled oken in živo spreminjanje velikosti le-teh. Glavna novost, ki bo všeč predvsem tistim, ki jim meni programa v zgornji vrstici ne ustreza, je vključitev menija v zgornji rob okna programa, ki pa ne omejuje možnosti premikanja okna. V splošnem pa je prenovljen brskalnik datotek in map Nautilus, ki odslej nič več ne išče po vseh datotekah in mapah po začetku tipkanja, ampak se omeji na trenutno mapo in neposredno išče po stvareh, ki so znotraj te mape. To je bilo tudi privzeto v prejšnjih različicah, razen 13.10, ki je imela prej omenjen sodobnejši način iskanja. Ubuntu sedaj omogoča tudi nekaj več nastavitev v povezavi s samim namizjem, veliko privzetih aplikacij pa spet dobro deluje z meniji integriranimi v Unity. Posodobljeni so tudi programi, Firefox različice 28, Thunderbird različice 24.4.0, Rhythmbox 3.0.2, veliko novosti z različico 4.2.3 pa prinaša LibreOffice. Ubuntu 14.04 zaradi ukinitve storitve Ubuntu One ne vsebuje več aplikacije za sinhronizacijo, hkrati pa so preko e-pošte razvijalci vse uporabnike pozvali k shranitvi podatkov iz oblaka, saj bodo z 31. julijem zbrisali vse podatke.
Arhiv značke: Linux
C# programi na Linuxu
V preteklosti sem se ukvarjal z odpiranjem nekaterih programov, ki so namenjeni operacijskemu sistemu Windows. Vsekakor sem najprej naletel na program Wine, ki omogoča zagon tovrstnih programov na Linuxu in to delo opravlja precej dobro. Za breztežavno delovanje programov v Wine je včasih potrebno namestiti še kakšno knjižnico, ki jo določen program zahteva za svoje delovanje. Ravno na omenjeno sem se spomnil pred nekaj tedni, ko sem na spletu našel program, ki je napisan v programskem jeziku C#. Čeprav sem že prej poznal orodje MonoDevelop, nisem mislil, da je za Linux na voljo odlična podpora .NET ogrodju, na katerem temeljijo aplikacije napisane v C#. Avtor omenjenega programa je zapisal, da se program na Linuxu zažene z enim ukazom, pred tem pa potrebujemo namestiti še dve orodji. To sta zagonski in razvijalski del projekta Mono. Po namestitvi orodij sem avtorjevo trditev lahko le potrdil, saj program deluje brez kakršnihkoli težav. Tako sem za programe, ki so napisani v programskem jeziku C# in vključujejo le najbolj uporabljene knjižnice, Wine zamenjal za Mono. Zanimalo me je tudi, če prav tako deluje tudi program IPTV Playlist Editor, katerega sem pred kratkim objavil. Rezultat je seveda pozitiven.
Oddaljen dostop do Linuxa z xrdp in X11rdp
Velikokrat se zgodi, da kdaj potrebujemo narediti kakšno opravilo na svojem računalniku, pa nismo v njegovi neposredni bližini, kljub temu pa potrebujemo vse skupaj opraviti. V zadnjih letih se sicer uveljavlja praksa, da je računalnik ves čas prižgan, ne glede na to ali se uporablja ali ne, vendar ta trenutek opustimo to temo in se raje posvetimo našemu opravilu. Imamo torej računalnik na katerem je naložen operacijski sistem, ki temelji na Linuxu s prikazovalnim strežnikom X, ki služi prikazovanju grafičnega vmesnika in je seveda povezan na splet. Kjer se trenutno nahajamo pa nam je na voljo računalnik z operacijskim sistemom Windows, ki ima prav tako dostop do spleta, vendar nima nameščenega želenega programa ali pa nimamo dostopa do neke datoteke, ki bi jo radi uporabili oziroma uredili. V tem primeru se še ne moremo povezati na naš računalnik, saj nanj prej potrebujemo namestiti še xrdp in X11rdp, ki nam bosta omogočila oddaljen dostop. Tega se oddaljeno ne da storiti, razen če imamo dostop do računalnika preko kakšnega drugega protokola, zato sem pripravil kratek vodič, kateremu je najbolje slediti preden se pojavi prej omenjena situacija.
Kako popraviti OpenELEC za Raspberry Pi?
Kar nekajkrat se mi je že zgodilo, da se je OpenELEC med nadgradnjo sistema sesul iz neznanega razloga. Prvič sploh nisem vedel zakaj gre in sem namesto iskanja neke uporabne rešitve, celoten sistem le prepisal, saj se mi je zdelo, da drugega kot to enostavno ne morem narediti. Naslednjič se mi je to zgodilo ravno takrat, ko sem imel popolnoma skonfiguriran sistem, s posodobljenimi medijskimi knjižnicami, varnostne kopije pa se nisem spravil delati. Tako mi ni preostalo nič drugega, kot da sam poiščem rešitev za tovrstne težave, pred tem pa odkrijem krivca, ki povzroča nevšečnosti, saj konfiguriranje sistema in posodabljanje knjižnic lahko traja kar nekaj časa. Celotna zgodba se vleče še od takrat, ko OpenELEC za Raspberry Pi ni imel prenovljenega programa z nastavitvami in je bilo potrebno sistem posodabljati še preko Sambe, sedaj pa se še vedno kljub avtomatizirani nadgradnji preko sistema, rado zgodi, da se le-ta med posodabljanjem obesi. To je tudi razlog, da sem se odločil spisati kratek vodič in opisati, kar mi je uspelo najti pri popravljanju operacijskega sistema OpenELEC.
elementary OS Luna
Tokrat sem se odločil, da vam predstavim novo različico ene bolj priljubljenih in težko pričakovanih Linux distribucij, elementary OS. Luna oziroma različica 0.2 je izšla pred dobrimi 14 dnevi, ko so razvijalci po malce več kot letu dni razvoja objavili končno verzijo, ki pa je pred tem prestala še dve beti, kateri sta prinesli vrsto popravkov. Glede na to, da v svetu Linuxa velja rek “vsakemu svoje”, bi za elementary OS rekel, da je odlična distribucija, ki je v prvi vrsti namenjena nezahtevnim uporabnikom, saj ne vsiljuje nekih naprednih možnosti, pa tudi namestitev je enostavna. No ja, večina glavnih stvari je tako ali tako vzeta iz distribucije, na kateri je sam operacijski sistem zgrajen, saj gre za LTS (dolgoletna podpora) različico Ubuntuja 12.04, ki je predvsem stabilna zaradi petletne podpore. Elementary OS je sicer brezplačen, vendar razvijalcem pride prav vsako sredstvo, zato je ob okencu za prenos tudi polje, kjer lahko vpišete poljuben znesek in po želji donirate.
Jolidrive in Joli OS
Že dalj časa sem se spraševal, če obstaja kakšna storitev, ki bi omogočala uporabo vseh spletnih servisov na enem mestu in odkril sem jo povsem naključno. Glede na to, da je na voljo na stotine servisov, ki omogočajo vsak svojo funkcijo po kateri so prepoznavni, pa imajo vsi slabo stran na katero smo že precej navajeni. To je registracijsko in prijavno okence, katerega moramo izpolniti za uporabo večine priljubljenih spletnih servisov, le nekaj pa jih omogoča prijavo preko drugega servisa. Recimo da povprečni uporabnik spleta uporablja 2 storitvi, malce bolj “napredni” pa še kakšno več. In ponovno smo pri prijavljanju v servise, ki jih lahko rešimo z raznimi vtičniki, a še vedno nimamo vse vsebine na enem mestu. Ravno ti dve težavi pa rešuje Jolicloud, ki nam omogoča Jolidrive in pa Joli OS.
ownCloud – odprtokodni oblak
Spletne storitve v oblaku dandanes postajajo vse bolj priljubljene in zaželene, najbolj poznana pa je zagotovo Dropbox, katera ima dobro podporo za veliko naprav. Ta je na splošno kar varna in zanesljiva, brezplačno pa je na voljo do 18 GB prostora, ob registraciji pa dobite na razpolago 2 GB. Ta prostor je potem možno razširiti s posredovanjem povezave, preko katere se prijavijo novi uporabniki, za vsak pravilno registriran račun pa pridobite še dodatnih 500 MB. Vse lepo in prav, a na žalost je storitev na določenih točkah zelo omejena, zato pa si lahko namesto Dropboxa pogledamo ownCloud, ki poleg sinhronizacije datotek omogoča še kup drugih lastnosti. Vse kar potrebujemo za namestitev lastnega oblaka je nek strežnik s podporo Apache, PHP ter cURL in pa želeno količino prostora na disku.
Raspberry Pi in OpenELEC – Nastavite IPTV
Po nekaj mesecih razvoja programske opreme za Raspberry Pi, je tudi OpenELEC v začetku septembra v svoj paket vključil živo televizijo (Live TV), preko katere je možno spremljati TV kanale na različne načine. To je od ponedeljka (1.10.) vključeno tudi v Raspbmc, saj je takrat izšla že peta predogledna različica (RC5), ki prinaša nekaj novih stvari, predvsem pa so odpravljene napake. Obe distribuciji sta sicer namenjeni predvajanju multimedijskih vsebin, vendar je glavna razlika med njima, da Raspbmc omogoča veliko več nastavitev preko ukazne vrstice (med drugim tudi upravljanje s programsko opremo preko apt-get), medtem ko OpenELEC tovrstne stvari podpira le preko paketov, ki jih namestimo kot dodatke. Omeniti je potrebno še, da Raspbmc od četrte predogledne različice temelji na Raspbianu (namizni operacijski sistem za Raspberry Pi), oba pa za uporabniški vmesnik uporabljata XBMC. Odločitev katerega uporabiti je predvsem na strani uporabnika in stvari, ki jih želi nastaviti, se pa jedro posamezne distribucije razlikuje.
Linus Torvalds: “NVIDIA, *ebi se!”
Pred nekaj dnevi je bil Linus Torvalds gost Aalto Centra za podjetništvo v Otaniemi, kjer je odgovarjal na vprašanja Willa Cardwella in kasneje še občinstva. Celotna tema pogovora je bila Linux, ki ga je Linus izdelal za diplomsko nalogo, danes pa ga uporablja velika večina na svojih mobilnikih. Čeprav je bil razvit za uporabo na računalnikih, lahko rečemo da so mobilne naprave in tablični računalniki trenutno prevzeli njegovo vlogo, verjamem pa, da to ni edino področje, kjer ga bomo lahko spremljali tudi v prihodnje. Če se vrnemo nazaj na računalnik, danes Linux najbolje predstavlja Ubuntu, saj ima ta tudi veliko število uporabnikov, v glavnem pa vsi Linuxaši skupaj nismo deležni takšne podpore, kot konkurenčna operacijska sistema. Govorim namreč o tem, da se Linux vse bolj uveljavlja, izdelovalci strojne opreme pa enostavno ne želijo pomagati skupnosti in razviti gonilnikov, ki bi omogočili prijetnejšo uporabo le-tega. Mislim, da lahko to tudi označimo kot vrh razprave v Otaniemi, saj je Linus povedal nekaj krepkih čez izdelovalca grafičnih kartic in čipov, NVIDIA.
Cinnamon 1.2
Cinnamon je novo namizno okolje za Linux, ki ga izdelujejo razvijalci Linux Minta. Sama ideja je združiti starejše namizno okolje GNOME 2 z GNOME Shell, kar pomeni bolj prilagodljivo namizje in večji nabor funkcij. To zaenkrat razvijalcem odlično uspeva, saj so s trenutno zadnjo različico pokazali precej novosti, ki jih večinoma poznamo iz namiznega okolja GNOME 2, funkcije iz GNOME Shell pa so bile večinoma že v prejšnjih različicah. Namizno okolje naj bi pristalo v naslednjih različicah Linux Minta, trenutno pa ga je seveda že možno tudi preizkusiti, sam ga preizkušam skupaj z Ubuntu 11.10 .