Kot ste najbrž že razbrali iz zgornje slike, tokrat ne bom govoril o pripravi kakšnih piškotov ali česarkoli podobnega, kot ste bili vajeni prejšnja leta, temveč o novem zakonu, ki je včeraj pričel popolnoma veljati. Vse se je začelo že nekaj let nazaj, ko je EU predlagala in posledično tudi sprejela zakon o omejitvi uporabe piškotkov zaradi poseganja v uporabnikovo zasebnost, na državah članicah pa je bilo, da v nekaj letih ta zakon uveljavijo na domačih tleh. Tako je bil v naši državi konec prejšnjega leta sprejet tudi Zakon o elektronskih komunikacijah (okrajšava ZEKom-1), kateri je omogočil petmesečni rok za popravke na spletnih straneh, ki pa je včerajšnjega dne tudi prenehal veljati.

Redno spremljam novice iz tehnološkega sveta in priznam, da je bilo o piškotkih v preteklosti kar nekaj govora, a tega praktično nihče ni obravnaval resno. Tudi sam sem celotno zgodbo pozabil, nakar me je ob koncu meseca maja presenetila novica, ki je govorila o pripravi spletnih strani na nov zakon. Preko česa drugega kot medijev pa tega nisem izvedel, pa še ti so bolj slabo govorili in pisali o celotni zadevi. Ne vem sicer kako bi drugače izvedel za zakon, če ne bi spremljal novic in e-pošte, ki jo prejemam od ponudnika gostovanja in domen. To je bil tudi prvi moj odziv, saj ne spremljam redno informacijskega pooblaščenca na Twitterju, ki mu je očitno tudi 1A storitev za komunikacijo z ljudmi. Ne glede na vse je bil odziv ljudi pričakovano besen, saj je uvedba prinesla veliko slabih stvari, pa vendarle je v vsaki slabi stvari najbrž tudi nekaj dobrih. V kolikor pogledamo Veliko Britanijo, ki ima na spletu precej storitev, je njihov zakon boljši, kot pa naš v Sloveniji, ki izrecno prepoveduje uporabo kakršnihkoli piškotkov, ki za delovanje strani niso potrebni, seveda brez uporabnikovega dovoljenja. Ne vem zakaj se je moral naš informacijki pooblaščenec odločiti za najgrši pristop k privoljenju v uporabo piškotkov, medtem ko strani v VB uporabnikom le sporočijo, da uporabljajo piškotke. Če pogledamo iz druge strani, pa je ta zakon celo koristen za nekatera podjetja, vendar le za tista, ki se ukvarjajo z izdelavo in upravljanjem spletnih strani. Na račun zakona je bilo možno zaslužiti kar precej denarja – jasno, saj se korektno delo tudi dobro plača – kljub temu pa bo veliko strani odslej prikrajšanih za njihov prihodek, ki ga lahko iztržijo preko oglasov. Danes na spletu praktično ni strani, ki si za svoj obstoj ne bi pomagala s prikazovanjem oglasov, saj tako najem strežnika, kot domene tudi nekaj staneta. Pa najsi bo to 10 ali nekaj 10.000 €, vsak klik prinese nekaj, zaradi česar je lahko stran dostopna na spletu. Enaka stvar je z vodenjem statistike spletne strani, saj večina uporablja Google Analytics, ki je napram drugim rešitvam v zvezi z Googlovimi ostalimi produkti, tudi najbolj dodelana. Na tem mestu bi rad izpostavil še zgodbo EU z Microsoftom, saj ta državam članicam ne sme privzeto vključevati Internet Explorerja. Torej, če primerjamo zgodbo Googla in Microsofta, bi namesto upraviteljev spletnih strani lahko v tem primeru za vrat potegnili Google, ki pa ima realno rečeno v lasti skoraj polovico spleta. In pa še tretja zgodba, ki jo je izpostavil tudi informacijski pooblaščenec v svojih smernicah – brskalniki. Zakaj EU ni naložila bremena na razvijalce spletnih brskalnikov? Mislim, da je odgovor sila preprost, saj je večina teh locirana v ZDA in jim Evropski zakon ne bi dišal preveč, podjetij s spletnimi stranmi pa je tako ali tako ogromno in se da ob nepravilni nastavitvi piškotkov, od njih tudi precej več zaslužiti.

Ne glede na vso finančno sceno, ki je več kot očitna ob takšnih zakonih, pa je na drugi strani tudi resen razlog za omejitev uporabe piškotkov, s katerim se tudi sam strinjam, saj s preprostim obiskom neke strani, ne želim izdati mojih osebnih podatkov. Ta del naj bi se nanašal tudi na Google Analytics, ki pa je vsaj s starejšo različico neposredno črpal informacije uporabnika in o njem lahko izvedel vse. Na srečo je zakon za nekaj celo koristen, saj sem v tem času izvedel za novo vrsto Googlove analitike, ki pa se imenuje Universal Analytics. Z njo se sicer da omejiti veliko stvari, predvsem pridobivanje podatkov, kot je IP, netočna lokacija obiska strani, in tako dalje, kar je seveda prednost. Kljub temu se mi pristop v naši državi ne zdi pravičen, saj je glede na druge države precej poostren, verjamem pa, da če se to ne spremeni, kakšne strani zaradi omejitev kaj kmalu ne bo več. Zaradi zakona so v dvomih tudi uporabniki, ki pa najverjetneje kliknejo, da se s piškotki ne strinjajo, saj na neko stran prideš z razlogom in si želiš videti tisto, kar te zanima, ne pa goro teksta o nekih brezzveznih piškotkih. Ker se mi opozorila o piškotkih ne zdijo ravno nek posrečen pristop, jih na spletnih straneh, katerih sem avtor na žalost ne boste videli, saj tudi meni ni v veselje vsak trenutek klikati in brati sporazume o piškotkih. V ta namen sem na straneh uporabil Googlov Universal Analytics, ki obiskovalcem spletnega mesta ne nastavi piškotkov, ki so pred uporabnikovo potrditvijo prepovedani. Namesto tega je potrebno generirati le unikaten ID, preko katerega analitika uporabnika tudi prepozna. Vem, da to ni način, ki bi zagotavljal najbolj točno statistiko, a kaj češ, saj ta ni tako pomembna, kot pa vsebina same strani. Za spletna mesta, ki temeljijo na WordPressu, pa sem predelal tudi vtičnik, ki vsebino hrani varno pred piškotki, upam pa, da mi ga v kratkem času uspe tudi objaviti.

Upam, da boste v prihodnje imeli čim manj težav s keksi. Pa srečno!