V začetku avgusta sem se dokončno odločil, da posodobim svoj, že nekoliko zastarel mlinček, ki je svoje delo opravljal povsem brez kakršnihkoli težav. Sodeč po zgornji sliki ste najbrž ugotovili, da gre za nadgradnjo starega dobrega Jodlarja, ki je dočakal peto leto delovanja a ne v celoti. Nekaj komponent sem zaradi raznih težav zamenjal že pred nekaj leti, vendar o tem nisem nič pisal, saj ni šlo za tako velike spremembe, ki bi temeljito spremenile “različico” računalnika. Srce je bil od začetka delovanja pa vse do nadgradnje Intelov Core 2 Duo E8400, s katerim nisem imel niti najmanjše težave, ob strani pa so mu vedno stali – matična plošča ASUS P5QL Pro, hladilnik procesorja Arctic Freezer Xtreme, pomnilnik (RAM) Kingston DDR2 1066 MHz, trdi disk WD Caviar Green 1 TB in pa dokaj redko uporabljen DVD zapisovalnik Samsung S223Q. Ob zamenjavah preostalih komponent iz izvorne različice Jodlarja sem temeljito preučil situacijo in poskusil izbrati najboljše komponente, ki sem jih v danem trenutku potreboval. Neverjetno, ampak resnično mi je skozi čas uspelo zamenjati oziroma dodati nekaj dobrih komponent, ki konfiguracijo Jodlarja naredijo precej smiselno in hkrati zelo dobro – vsaj glede na zmogljivost. Razlog za odločitev o dokončni nadgradnji je bil seveda vse prej kot potegnjen iz rokava, glavni krivec zato pa je bila tehnologija DDR2 in malo tudi matična plošča P5QL Pro.
Že kar nekaj mesecev sem se spopadal s težavo pomanjkanja pomnilnika (RAM), ki sem ga imel na voljo zgolj 4 GB, ki so ob nekaj odprtih brskalnikih, urejevalniku kode, virtualni mašini in še kakšnem dodatnem programu kar izpuhteli. Nekaj težav sem imel tudi z Ubuntujem, ki je ob skoraj popolni porabi pomnilnika pričel tako zamrzovati, da se je miška premikala iz enega dela ekrana do drugega nekaj minut. Rešitev, ki sem jo pogosto uporabil je bil preklop iz grafičnega okolja v konzolo in posledično sem poskušal ugasniti program, ki je bil največji ljubitelj pomnilnika. Zadeva se je s tem rešila, čeprav nekajkrat tudi neuspešno. Podoben postopek je bilo potrebno izvesti tudi ob podobni situaciji in zaklenjenem zaslonu, saj zaradi tako velike uporabe pomnilnika verjetno ni bilo zadosti sredstev za odklep zaslona. Predstavljate si lahko, kako je to izgledalo, saj sem ves čas moral paziti, da slučajno ne bi presegel navideznega maksimuma sredstev, po katerem je sledila prej opisana situacija. Vsekakor bi to lahko rešil z namestitvijo lahke Linux distribucije, kot naprimer Xubuntu ali Lubuntu, vendar to v mojem primeru ni bila opcija, saj bi preveč časa porabil za celotno namestitev programov in konfiguracije le-teh. Obenem mi Ubuntu povsem ustreza in bi ga rad uporabljal še naprej. Z izjemo zadnjih dveh trditev se je uresničila tudi dolgo skrita želja, ki je v načrt skočila šele ko sem se prvič spopadal s preveliko porabo pomnilnika.
Preden sem se odločil za precej drago nadgradnjo sistema sem preučil tudi cene pomnilnika DDR2 in ostale podrobnosti, ki bi mi prišle prav ob morebitnem dodajanju le-tega. Za to pot se vendarle nisem odločil, saj je bila ta iz vidika uporabe precej dražja, kot končna pot. Če vse skupaj obrnem v številke, sem iz 4 GB pomnilnika želel dodati še 4 GB, kar bi me dejansko prišlo okrog 50 € ali več oziroma nekih 20 € manj v primeru, da bi kupil rabljene artikle. V kolikor bi se odločil za rabljene artikle bi tako tudi tvegal, saj večina nima več garancije in kaj kmalu bi lahko 30 € vrgel skozi okno. V primeru nakupa novega pomnilnika bi bilo verjetno vse v redu, vendar je na drugi strani za tak denar praktično že možno dobiti 8 GB DDR3 pomnilnika. Kar naenkrat postane nadgradnja glavnih komponent več kot smiselna, saj bi se lahko zgodila tudi okvara na kakšni drugi komponenti, ki bi povzročila ponovno investiranje v starejšo robo, ki je zelo verjetno na voljo le še rabljena. Zgodbo o nakupu starih komponent sem v tem koraku zavrgel, saj če potegnemo črto to ni bila pametna opcija. Posledično odločitev o nakupu novih komponent ni bila težka, saj ta investicija za lep čas zadostuje hkrati pa je ob delu prisoten tudi občutek o uporabi najnovejše tehnologije, ki mi vsekakor da motivacijo.
Po pregledu številnih ponudb tako doma, kot v tujini sem se logično odločil za tujino. Zakaj? Predvsem zaradi ogromnega prihranka ob katerem slišim medije, ki vzklikajo, da je potrebno investirati v domača podjetja in posledično tudi naše gospodarstvo. Na žalost bi s tem naredil vse prej kot to, saj bi načeloma investiral denar direktorju podjetja, ki ga zelo verjetno ne skrbijo marže na določene artikle. Vključno s poštnino iz tujine sem prihranil preko 100 €, kar je že precejšen znesek, ki bi ga lahko doniral “domačemu gospodarstvu”. Sprva sem se sicer odločal za nakup procesorja Intel Core i3, a sem se glede na zmogljivost in ceno raje odločil za i5, ki je ob primerjavi znatno boljši. Čeprav se je cena pomnilnika nekoliko dvignila napram prejšnjemu letu, sem vseeno vzel 16 GB, saj z 8 GB ne bi bil zadovoljen, vprašanje pa je tudi, če bi se cena pomnilnika še dvignila. Glavna komponenta, ki pa vendarle ne igra tako zelo pomembne vloge pri ceni je bila matična plošča. Načeloma sem bil s P5QL Pro zadovoljen, zato sem se tudi tokrat odločil, da vzamem osnovno ASUSovo matično, ki zadošča mojim potrebam. In tako je bila konfiguracija nadgradnje sestavljena, sledilo je še naročilo in čakanje na artikle.
Jodlar 2.0 je torej sestavljen iz komponent:
- Procesor Intel Core i5-4430
- Pomnilnik Crucial Ballistix Sport Series DDR3-1600 16GB
- Matična plošča ASUS H81M-C
- Grafična kartica GIGABYTE GeForce GT 430
- SSD Samsung EVO 840 120 GB
- Trdi disk WD Caviar Green 1 TB
- DVD zapisovalnik Samsung S223Q
- Napajalnik Corsair CX500
- Ohišje Cooler Master Elite 430
Ko sem prejel vse tri naročene artikle sem se takoj lotil sestavljanja in kaj kmalu prispel do končnega rezultata, ki je viden na zgornji sliki. Če se sprašujete zakaj imam tako neurejeno kablovje, je to posledica hitenja, kar se odraža tudi na obeh slikah. Če bi si vzel še nekaj časa bi lahko zelo dobro uredil tudi vse kable v ohišju, da skorajda ne bi bili vidni, a tudi s takim načinom vse skupaj deluje brez težav. Prav tako z urejanjem kablovja ne bi nič pridobil, saj imam v ohišju zgolj en ventilator, ki se nahaja pri diskih, pa tudi prezračevanje komponent je že dovolj dobro urejeno v samem ohišju. Če sklenem celotno zgodbo, lahko brez zadržkov rečem, da se mi je to izplačalo narediti, saj se rezultati že poznajo na delu. Tudi 8 GB pomnilnika, o katerem sem razmišljal pred dokončno potjo ne bi bilo dovolj, saj mi je ob delu večih stvari hkrati že uspelo porabiti okrog 12 GB pomnilnika. Z nadgradnjo sem vsekakor zadovoljen, saj sem veliko pridobil tudi na zmogljivosti in posledično hitrosti odpiranja ter izgradnje programov.