Velikokrat slišm to besedo, ki mi gre že prevečkrat v uho in to pomen, da jo imam že dost. Vsak desetletn otrok neki govori… -> Jest bi bil pa zdravnik, jest zobozdravnik, jest mizar, jest fotograf, jest novinar… in kaj zdej? vsak prav samo jest bi bil, jest bi bil ipd. Najprej bi mogl mal razmislt na to temo in potem rečt: jest bi bil pa… . Ker če nimaš sploh veselja do tega, kaj boš potem? da ne govorimo o sposobnostih, npr.: športnik, fizični delavec. Če bi slišu kkšnga, k je naredu srednjo šolo in bi to reku, bi mu lahko že vrjel, sej se vsaj že zaveda, kaj je reku. In zdej lahko samo še premislmo, če smo to tut mi delal, k smo bli 10 let stari? … se mi zdi, da sem 😀