Danes posvečam prispevek predvsem začetnikom, ki so pred odločitvijo, kater prenosnik bi si kupili. Najprej je odvisno, kakšen je uporabnik in kakšne so njegove zahteve – za normalno, zahtevno in zelo zahtevno uporabo. Pa začnimo kar z normalno uporabo. Če računalnik prižigate vsak dan za pregled pošte, spletnih strani, socialnih omrežij, boste zagotovo potrebovali prenosnik velikosti ekrana vsaj 15,4″, sam priporočam nakup 17″ v te namene. Ker prenosnik ne bo preveč obremenjen z odpiranjem osnovnih spletnih strani, je v takem namenu v njem lahko tudi enojederni procesor, dandanes hitrosi vsaj 2 GHz. Tudi z RAM-om tukaj ni prav nič posebnega, potrebujete ga le 2 GB, po možnosti naj ima naprava še kakšno režo prosto, za kasnejšo nadgradnjo. Glede na to v kakšnem stanju smo danes, boste podoben prenosnik dobili od 300€ in več. Če potrebujete prenosnik za zahtevno uporabo, vam bo 2 GHz in več prišlo prav s tem, da je po možnosti procesor več jederen. RAM-a boste potrebovali 2 ali 3 GB, če ste bolj zahteven uporabnik, potrebujete prenosnik za zelo zahtevno uporabo.
Arhiv kategorije: komparija
LMMS – Linux MultiMedia Studio
Včeraj sem pisal o moji uporabi odprtokodnega operacijskega sistema Ubuntu 9.10, kjer sem opisal kako je potekala moja namestitev in preizkušnja distribucije Linux-a. LMMS – Linux MultiMedia Studio je brezplačen program, s katerim lahko na enostaven način izdelamo glasbo. Program nam ponuja enostaven uporabniški vmesnik, ki vsebuje:
- “Potek glasbe” – kaj bomo glasbi dodali (melodijo, bas, različne vzorce glasbil),
- “Urejevalca udarcev” – koliko udarcev nekega glasbila, ali melodije bomo uporabili v enem “črtovju”,
- “Mešalec efektov” – dodajamo in spreminjamo določene efekte, npr. Bassboster nam ojača udarce basa ali drugih inštrumentov,
- “Vzorci inštrumentov” – leva tabla, ki nam poda naše posnete inštrumente, nekaj je prednaloženih
Trenutna verzija programa je 0.4.6, ki je bila izdana točno 25.12.2009, vendar sam uporabljam 0.4.5, ker sem jo namestil kar iz upravitelja paketov. Zaenkrat program podpira operacijska sistema Linux in Windows, čez nekaj časa pa izide tudi najnovejša verzija 0.9. Čeprav sem začetnik v programu, mi je uspelo izdelati nekaj glasbe.
Ubuntu 9.10 pregled
O Ubuntu 9.10 sem pisal takoj, ko je le ta izšel, nisem pa podal svojega komentarja na funkcije in pregled le teh. Ubuntu je odprtokodni operacijski sistem, dostopen vsakemu uporabniku računalnika in medmrežja. Glede na to, da distribucijo Linux-a uporabljam dobra dva tedna, sem našel več prednosti, kot slabosti. Zelo všeč mi je, da je Ubuntu hiter in zanesljiv, predvsem to velja za 64 bitno verzijo, ki jo uporabljam približno en teden. Zdi se mi, da je po vnosu CD medija v sam sistem, ter zatem ko se Ubuntu prižge vse bolj kot jasno, kaj je potrebno storiti po preizkušanju. To je bila zame kar namestitev, ki je potekala zelo hitro, približno 15 do 20 minut. Po namestitvi sem le ponovno zagnal sistem in že sem se lahko vpisal v operacijski sistem. Zelo hitro me je Ubuntu opozoril na posodobitve, ki so bile na voljo, še prej pa sem si namestil potrebne programe. Kar me je po prijavi zelo motilo, je program za hitro in e-poštno sporočanje Evolution, ki je v trenutni verziji (9.10) nastavljen kot primarni program za pošto. Seveda sem takoj zamenjal program in sicer sem namestil Pidgin, ki je bil v prejšnjih verzijah nastavljen, kot privzet.
Thunderbird 3 beta 4
(za ogled slike v večji resoluciji kliknite nanjo)
Shredder je bilo ime Thunderbird-a 3 v alpha verziji. Trenutno je najnovejša verzija Thunderbird 3 beta 4, nasploh pa nam bo nova različica programa prinesla veliko pomoči. Predvsem je izboljšano iskanje naše pošte, z novim naprednim iskalnikom. Po želji si lahko naredimo tudi svoje imenike, kamor zlagamo prejeto pošto. Ustvarimo pa lahko tudi zavihke, v katerega lahko dodamo svoje imenike in preverjamo pošto v več predalih. Seveda pa je prenovljena tudi orodna vrstica, s podaljšanim iskalnikom in za hitro obdelavo pošte. Ker pa je zelo pomembno, da v naših imenikih označimo pošto, je prenovljen tudi dodajalec oznak, ki nam pomaga razvrstiti pošto po pomembnosti. Všeč mi je tudi to, da v dodajalcu oznak tudi sam lahko izbereš barvo in pomembnost oznake. Žal programa Thunderbird še ni možno pridobiti v slovenščini, upam pa seveda, da bo končna verzija poslovljena.
Firefox 3.6 Alpha 1
(za ogled slike v večji resoluciji kliknite nanjo)
Namoroka je ime testni verziji novega Firefox-a 3.6, ki pride čez nekaj časa. V novi verziji bodo novosti zelo vidne, še posebej pri spletnih straneh. Novost, ki bo najbolje vidna pri spletnih stran je ta, da je dodana podrobnost pri programskem jeziku CSS 3 in sicer to, da sprejema velikost ozadja in preliv barv pri ozadju. Povišana je tudi odzivnost pri samem zagonu in tudi med zagonom aplikacij, torej pri dodatkih. Hitrejša bo tudi prepoznavnost in odziv JavaScript-a. Seveda pa je podprta tudi sama obleka Firefox-a, še posebej pri operacijskem sistemu Windows 7, za temo Aero. Tudi za Mac OSX je poskrbljeno in sicer s podporo slovarja, ki bo že integriran. Seveda so podprte tudi razne druge podrobnosti, ter seveda AppleScript.
Bodo USB diski zamenjali DVD-je?
(za ogled slike v večji resoluciji kliknite nanjo)
Zadnjih nekaj let opažam, da skoraj nihče več ne uporablja CD-jev ali DVD-jev, le USB diske. Seveda je res, da je podatke lažje shraniti na USB disk, kot zapisati na CD/DVD medij. Kot so pred leti DVD-ji zamenjali VHS kasete, bodo danes USB diski zamenjali DVD-je? Čeprav je izšel Blu-ray, na katerega se lahko shrani 25gb in seveda visoko-ločljivostne videje, očitno še ne pomeni večja uporaba USB diskov. Sam večinoma uporabljam USB disk, saj hitreje prenesem datoteke, kot če bi vse skupaj zapisoval na DVD in potem prenašal datoteke iz njega. Pa podjimo k cenam. Za navaden DVD, na katerega lahko zapišete do 4.7gb podatkov in 150 minut videa, odštejemo okoli 70 centov. Za prenosni USB disk, ki premore 4GB podatkov ali velikost medija za video, pa odštejemo okoli 10€. Za podobno ceno, kot stane USB disk, pa si lahko privoščimo Blu-ray medij. Če pa bi radi brisali in ponovno naložili datoteko, pa se nam še vedno bolj splača USB disk. Dobimo pa lahko tudi večji USB disk, z velikostjo 32gb in 64gb, za ceno od 100€ do 200€, obstajajo pa tudi 128gb diski. Seveda pa dandanes USB diske podpirajo tudi naprave, kot so DVD predvajalniki, televizije ipd. Zato bi seveda tudi sam izbral USB disk.
Ubuntu 9.04
(za ogled slike v večji resoluciji kliknite nanjo)
Zadnje čase se malo igram z Linux-om in sicer z Ubuntu 9.04, kjer imam naloženo namizje KDE. Celotna “oprema” je zastonj, saj je Linux seveda Open Source oz. Odprtokoden. Najprej sem namestil Ubuntu, ter se malo pozabaval z aplikacijami, ki so že prednaložene, potem sem namestil seveda še tiste ki jih sam potrebujem. Na Ubuntu je pred in po namestitvi privzet brskalnik Firefox (v koliko ga sami ne spremenimo), ostali programi pa so tudi zanimivi. Programi pri Ubuntu, ki ima privzeto nameščen GNOME so različni kakor pri KDE, ki ga lahko na Ubuntu po želji namestimo. Če želimo imeti obarvano namizje izberemo KDE, sicer izberemo GNOME, ki je manj obarvan. Če na Ubuntu ne želimo nameščati KDE in bi ga radi imeli že takoj, kot privzetega, je zato na voljo Kubuntu.
Firefox 3.5 je izšel
(za ogled slike v večji resoluciji kliknite nanjo)Danes mineva točno en mesec, odkar sem zapisal, da bo novi Firefox kmalu na voljo. Ko sem napisal prvi prispevek o novi verziji, 3.5 je bil brskalnik še beta 4, danes pa že v stabilni verziji. Všeč mi je to, da lahko brez kakršnegakoli vmesnika predvajamo video na neki spletni strani. Že potem, ko brskalnik namestimo, ter ga odpremo prikaže spletna stran pozdrav in opis novega brskalnika, kjer je dodan še video.
VLC – multimedijski predvajalnik
Multimedijski predvajalnik VLC nam omogoča, da z njim predvajamo raznorazne datoteke. Najpogosteje in najbolje lahko z njim predvajamo filme, seveda pa sprejme tudi glasbo in razne posnetke narejene s kamero, telefonom, fotoaparatom… Predvajalnik je poznan predvsem zaradi tega, ker lahko z njim odpremo veliko datotek, z nevsakdanjimi končnicami. Nekaj končnic iz vsakdanjega dne: .wmv, .mp3, .wma, .avi, itd.
Primer: V trgovini smo kupili dvd, ki ga lahko predvajamo na dvd napravah. Vsebino dvd-ja si želimo ogledati na računalniku, zato dvd poženemo z optično enoto (cd/dvd). Če imamo vključen autorun, nas vpraša s katerim programom želimo ta dvd zagnati. Če v tem primeru ne najdemo takšnega, ki bi temu ustrezal, izberemo VLC.
Predvajalnik je brezplačen, podpira pa okolje Windows, Linux, Mac. VLC že vsebuje kodeke, za ogled filmov iz DVD-ja, poslušanje glasbe, itd.
Če vas VLC zanima, si ga lahko snamete tukaj.
Varčevanje z energijo
(za ogled slike v večji resoluciji kliknite nanjo)Vsak novejši računalnik lahko varčuje z energijo. Kako? Če ste računalnik sestavili sami oz. izbrali komponente in vam ga je sestavil nekdo drug, poglejte na paket v katerem je bila osnovna plošča, če kje piše, da je “Zeleni proizvod” (Green product). Tudi druge komponente v računalniku lahko varčujejo z energijo, vendar je zato potrebno isto opravilo, kot sem ga že omenil. Seveda imam tudi sam tak računalnik, da varčuje z energijo, preko osnovne plošče. Zraven osnovne plošče sem dobil CD, na katerem so drajverji, katere je seveda potrebno naložiti za pravilno delovanje sistema. Ko sem vse skupaj naložil, sem opazil ikono v spodnji vrstici (pri uri) v obliki nekega letala. Pogledal sem, kaj je to, nato pa opazil, da je to “program” s katerim lahko izberem varčevanje energije.