Trenutna zadnja različica priljubljene Linux distribucije Ubuntu je izšla pred dobrim tednom dni in po velikih napovedih o prehodu na nov prikazovalni strežnik Mir, je celotna zgodba o tem za 13.10 padla v vodo. Prav tako so sodistribucije v Ubuntujevi družini že kar nekaj časa nazaj, vsaj zaenkrat, odpovedale sam prehod nanj. Kljub temu naj bi bil Mir na voljo z naslednjo večjo različico Unityja, ki pa bo po vsej verjetnosti dobila svoj prostor v izdaji po Ubuntu 14.04 LTS. Novosti, ki so v 13.10 je nekoliko manj, kot smo jih bili vajeni v prejšnjih različicah, vendar je poglavitna stvar tekoče delovanje sistema, brez kakršnihkoli drugih težav. Ravno to pa sem pred nadgradnjo tudi pričakoval in to potem dobil. Bistvena izboljšava je hitrost samega sistema, kateri sledi Unity z optimizacijo pri odpiranju in iskanju stvari. V iskanje so vključene tudi večje spletne trgovine in storitve, kot so Amazon, Wikipedia, SoundCloud, …, leče pa poznamo že iz prejšnje različice, vendar je potrebno poudariti, da posamezno lečo lahko tudi izključimo v kolikor nam ta ne ustreza.
V kolikor uporabljate več tipkovnic oziroma več različnih postavitev znakov na njej ali pa računalnik uporablja več oseb, ki so navajene na različne tipkovnice, to reši nov indikator v obvestilni vrstici, ki omogoča neposreden prehod iz ene postavitve v drugo. V distribucijo so vključene tudi zadnje verzije programov: Mozilla Firefox 24.0, Mozilla Thunderbird 24.0, LibreOffice 4.1.2.3, Rhythmbox 2.99.1. Pohvaliti gre tudi manjšo prenovo Nautilusa, ki skrbi za operiranje z datotekami in mapami, saj je prejel nov izgled, med zavihke s priljubljenimi mapami in napravami, pa je prejel še možnost za hitro povezavo na oddaljen strežnik.
Med nameščanjem Ubuntuja 13.10 v virtualno napravo pa sem opazil tudi okno, ki ponuja registracijo ali prijavo v Ubuntu One, kamor lahko shranimo do 5 GB podatkov, poleg tega pa omogoča tudi nakup glasbe. Če ste Ubuntu namestili na kakšno drugo napravo in bi radi imeli vse programe, ki ste jih imeli na prejšnji potem to lahko storite s pomočjo Ubuntu One, ki sinhronizira programe med večimi računalniki (ožnost za sinhronizacijo je ponujena v programskem središču). Drugih večjih sprememb v Ubuntu 13.10 ni, kakšno stvar več pa gre zagotovo pričakovati v naslednji različici.
Xubuntu 13.10
Čeprav sem bil dolgo časa le uporabnik Ubuntuja, me je pred letom dni navdušil tudi Xubuntu, ki s svojo hitrostjo in minimalnostjo doseže velik učinek pri starejših računalnikih (tem je tudi namenjen) in tistih z malce slabšimi sistemskimi lastnostmi. Uporabljam ga na netbooku, kjer povsem prehiti ostale operacijske sisteme, tako pri odpiranju aplikacij, kot tudi pri trajanju baterije. Xubuntu 13.10 ima povsem prenovljeno grafično podobo, ki je vidna že od prijavnega okna, nekateri elementi pa so bili prisotni že v prejšnjih različicah. Na žalost je ravno to različico zajel zanimiv hrošč, ki onemogoči dostop do indikatorja zvoka, vendar mislim, da lahko kmalu pričakujemo popravek preko posodobitev.
Poleg čudovitega izgleda so na voljo tudi dodatne teme, prvič pa Numix, ki v zadnjem času velja za eno najboljših. V kolikor vam kakšna izmed barv teme ne ustreza, jo lahko enostavno nadomestite z orodjem za konfiguracijo teme, ki je tokrat prvič na voljo. Izboljšana je bila tudi podpora večim zaslonom, saj se jim sedaj lahko določi resolucija, frekvenca osveževanja, vrtenje ter postavitev, poleg tega je možno zaslone tudi izključiti. Ker je Xfce 4.10 zadnja stabilna različica in jo uporablja tudi Xubuntu 13.10, nekaterih možnosti še ni na voljo, takoj po prehodu Xfce 4.10 na 4.12, pa bo poleg ostalih novosti možno vklopiti tudi vertikalno sinhronizacijo izrisovanja vmesnika, ki odpravi “tearing“.
Nadgradnja in uporabniška izkušnja
Moram priznati, da nisem vedel kdaj točno bo izšla nova različica Ubuntuja in sem bil zelo presenečen, ko sem ugotovil, da sem datum izida “prestavil” za teden dni. Začuda s tokratnjo nadgradnjo ni šlo vse kot po maslu, ampak se je ustavilo že na samem začetku. Po vklopu programa za posodobitve me je pričakalo lepo sporočilo, da je na voljo Ubuntu 13.10 in sem seveda takoj označil, da naj operacijski sistem nadgradi. Pričel se je postopek nadgrajevanja in sistem je pričel prenašati dva ključna paketka z informacijami o nadgradnji, nato pa je vse skupaj izginilo in ni bilo ne duha ne sluha o nadgradnji. Celotno zadevo sem zagnal preko konzole in preveril situacijo, nato pa prejel sporočilo, da se nadgradnja ne izvede zaradi nekakšne napake s paketi. Na srečo je tu ponovno ukazna vrstica, zato sem nadgradil kar preko nje, sama nadgradnja iz Ubuntu 13.04 na 13.10 pa je trajala približno 1 uro, pred tem pa mi je nekje 2 do 3 ure prenašalo nove pakete. Podobno je bilo z Xubuntujem, le da sem bil po sami nadgradnji nekoliko jezen. Nisem namreč vedel, da indikator zvoka ne deluje, nato pa se mi je zgodila še ena zelo zanimiva stvar. Pred izidom Xubuntuja sem si preko zunanjih repozitorijev naložil temo Numix, saj nisem želel posodabljati na nestabilno različico. To je bila napačna odločitev, saj mi je sistem po nadgradnji en paket zadržal pred posodobitvijo, sam pa sem ravno tega namestil. To je bil paket s posodobitvijo teme, ki pa je obenem zahteval odstranitev ključih paketov za Xubuntu, kar sem sam spregledal in ostal na seji Xfce. Posodobitev sem razveljavil z odstranitvijo posodobljenega paketa in ponovno namestitvijo ključnih paketov, čez kak dan pa ugotovil, da moram pred prijavo izbrati še Xubuntu sejo in tako ponovno pričel uživati v nadgrajenem okolju. Lahko potrdim, da se Ubuntu 13.10 prižge nekoliko hitreje od 13.04, medtem ko je bil v samem začetku Xubuntu 13.10 počasnejši od 13.04. S prvimi posodobitvami je težava čudežno izginila, počakati pa bo potrebno še na popoln popravek indikatorja zvoka.
V kolikor nihate med odločitvijo kaj bi raje uporabljali – Ubuntu ali Xubuntu 13.10, vam predlagam, da najprej oba preko žive zgoščenke/diska preizkusite, nato pa se na podlagi hitrosti in odzivnosti odločite.