Pred dobrim mesecem dni sem prejel prenovljeno različico mini računalnika Raspberry Pi, o katerem sem že veliko napisal. Prve informacije o sami napravi sem prejel pred malo manj kot tremi leti, ko sem se tudi pričel zanjo bolj zanimati, saj so me njena velikost in zmožnosti, ki jih ponuja, privabile k tem. Zgodbo o tem sem napisal takoj, ko sem dobil enega izmed prvih dvajset tisoč kosov, ki so bili na voljo v začetku leta 2012. Vse doslej sem bil z mini računalnikom precej povezan, saj sem se z njim veliko ukvarjal, hkrati pa sem tudi spremljal vse novice povezane s samo napravo. Že v začetku letošnjega aprila je fundacija Raspberry Pi najavila novo različico mini računalnika, vendar je ta na voljo zgolj za tiste, ki se bolje spoznajo na vgrajevanje vezij ter predvsem za podjetja, ki se ukvarjajo z oblikovanjem svojih izdelkov in jim navadna različica predstavlja težave pri vgrajevanju v ohišja. Gre namreč za Računalniški Modul Raspberry Pi, ki so ga naredili v namen, da podjetjem oziroma posameznikom prihranijo ukvarjanje z vgrajevanjem procesorjev s sistemi na čipu, hkrati pa omogočijo dodajanje večih modulov v en izdelek. Veliko uporabnikov je prav tako predlagalo kaj bi bilo na napravi potrebno izboljšati, množične prošnje pa so bile naslovljene na povečanje števila vhodno-izhodnih pinov (GPIO). Tako je v sredini julija fundacija najavila prenovljeno različico naprave Raspberry Pi Model B, ki ni nova različica, temveč dokončna različica izvirne naprave.
Arhiv kategorije: komp
Jodlar 2.0
V začetku avgusta sem se dokončno odločil, da posodobim svoj, že nekoliko zastarel mlinček, ki je svoje delo opravljal povsem brez kakršnihkoli težav. Sodeč po zgornji sliki ste najbrž ugotovili, da gre za nadgradnjo starega dobrega Jodlarja, ki je dočakal peto leto delovanja a ne v celoti. Nekaj komponent sem zaradi raznih težav zamenjal že pred nekaj leti, vendar o tem nisem nič pisal, saj ni šlo za tako velike spremembe, ki bi temeljito spremenile “različico” računalnika. Srce je bil od začetka delovanja pa vse do nadgradnje Intelov Core 2 Duo E8400, s katerim nisem imel niti najmanjše težave, ob strani pa so mu vedno stali – matična plošča ASUS P5QL Pro, hladilnik procesorja Arctic Freezer Xtreme, pomnilnik (RAM) Kingston DDR2 1066 MHz, trdi disk WD Caviar Green 1 TB in pa dokaj redko uporabljen DVD zapisovalnik Samsung S223Q. Ob zamenjavah preostalih komponent iz izvorne različice Jodlarja sem temeljito preučil situacijo in poskusil izbrati najboljše komponente, ki sem jih v danem trenutku potreboval. Neverjetno, ampak resnično mi je skozi čas uspelo zamenjati oziroma dodati nekaj dobrih komponent, ki konfiguracijo Jodlarja naredijo precej smiselno in hkrati zelo dobro – vsaj glede na zmogljivost. Razlog za odločitev o dokončni nadgradnji je bil seveda vse prej kot potegnjen iz rokava, glavni krivec zato pa je bila tehnologija DDR2 in malo tudi matična plošča P5QL Pro.
Urejevalnik kode Atom
Kar nekaj časa že spremljam razvoj novega urejevalnika kode, ki je imenovan Atom in so ga pripravili pri GitHubu. Kljub temu, da za Linux obstaja vrsta različnih urejevalnikov, ki imajo nemalo funkcij katere precej olajšajo pisanje kode, sam vedno iščem kos programja, ki bi mi bolj ustrezal ter mi pomagal pri hitrejšem doseganju ciljev. Verjetno bodo najbolj zagrizeni programerji ne glede na vse kar premorejo drugi urejevalniki še vedno zagovarjali Vim, ki se na začetku zdi težak, vsaj dokler človek ne ugotovi večine bližnjic na tipkovnici. Obstajajo tudi zaprtokodne in plačljive alternative, kjer je v ospredju zagotovo Sublime Text, a ga sam zaradi dokaj drage licence ne uporabljam, saj je na voljo dovolj brezplačnih urejevalnikov. Do sedaj je to nalogo opravljal Geany, z današnjim dnem pa jo je prevzel Atom. Ta je dokaj podoben urejevalniku Sublime Text, ima celo podobne bližnjice, vendar se precej razlikuje v zgradbi. Atom je zgrajen na atom-shell, ki ga sestavljata osnova Chromiuma in node.js ter omogoča pisanje namiznih programov z uporabo JavaScripta, HTML in CSS. Ravno zaradi tega je zelo prilagodljiv, saj si celoten vmesnik lahko prilagodimo glede na svoje potrebe, potrebno je le poznavanje označevalnega jezika CSS. Njegovo priljubljenost dokazujejo številni dodatki, ki omogočajo enostavnejše pisanje kode, prav tako je s številnimi temami mogoče spremeniti izgled vmesnika.
Poleg dobrih stvari pa na žalost vedno obstajajo tudi slabe, saj je Atom zaenkrat še v globokem razvoju in je zaradi tega za takojšnjo uporabo zgrajen le za Mac OS X. Kljub temu so razvijalci pripravili dokumentacijo glede lastnega izgrajevanja programa za posamezen operacijski sistem, ki je dokaj enostavno. Ker v ozadju teče node.js je zaenkrat velikost urejanja datotek omejena na 2 MB, vendar naj bi bilo tudi to v prihodnosti odpravljeno. V nekaj mesecih odkar spremljam razvoj, se je urejevalnik zelo spremenil, če so bile še pred kratkim znotraj programa na voljo le oznake za bližnjice za Mac, smo do danes le-te prejeli tudi uporabniki Linuxa in Windowsov. Po nekajurnem preizkusu mi ni uspelo najti niti ene napake, sem pa namestil kar nekaj dodatkov, ki so mi že prihranili čas pri opravljanju določenih opravil. Atom si lahko prenesete (le za Mac OS X) iz uradne spletne strani, kjer si prav tako lahko podrobnejše ogledate vse funkcije.
Nadgradnja Acer Aspire One 725
Pred malo manj kot letom dni sem se odločil zamenjati star prenosnik z novim netbookom in v tem času se je izkazalo, da je bila to več kot odlična poteza. Če bi povzel lastnosti, ki sem jih s tem pridobil, bi bila velika večina pozitivna. Glavni razlog takratne zamenjave je bilo počasno delovanje Node.js na Windows 7, saj je zgolj zagon programa trajal nekaj manj kot pol minute. Če bi po vsaki spremembi skripte preizkusil, če se je določena zadeva spremenila, bi večino časa potem le čakal na zagon programa. Verjetno ste se že vprašali zakaj do tega stavka še nisem omenil Linuxa, odgovor na to pa je preprost. Proizvajalec grafične kartice v prenosniku ni imel gonilnikov za Linux na sploh, kljub temu pa je obstajala neka različica, ki jo je pripravila skupnost. Ta je na žalost imela samo 2D podporo, 3D pa ni zajemala. Glede na to, da na prenosniku nisem imel Linuxa pa se je potem Acer Aspire One 725 že v samem začetku spoprijateljil z Xubuntu. Ker sem z netbookom zelo zadovoljen in mi je z njim uspelo izpeljati tudi večje projekte, sem se odločil da ga na(d)gradim in zamenjam najbolj “zaustavljajoče” komponente.
Raspberry Pi je prispel
Kot že naslov prispevka pove, sem danes dobil mini računalnik imenovan Raspberry Pi. Celotna zgodba z njim sega še v konec prejšnjega leta, ko se je v zadnjih dneh decembra pojavila novica o začetku proizvodnje “maline” in zadnjem preizkusu v sredini letošnjega januarja. Raspberry Pi je celoten preizkus prestal in računalnike so začeli proizvajati, vendar na žalost ni šlo vse po sreči. Takrat še bodoči kupci smo bili zadržani zaradi trajanja dogovorov in na koncu se je le izkazalo, da bo “maline” moč naročiti v koncu februarja, vendar na vsakega kupca eno. Kasneje so objavili še čas ob katerem naj bi predvidoma lahko računalnik naročili, vendar še ni bilo jasno kje bo stvar sploh možno kupiti, povpraševanje po njih pa je bilo ogromno. Na dan in uro, ki je bila napovedana smo le dočakali informacije o tem kje lahko Raspberry Pi kupimo, vendar sta bili strani distributerjev slej ko prej nedosegljivi zaradi ogromnega navala. V tistem trenutku mi je le uspelo poslati obrazec o povpraševanju po “malini” na spletni strani RS Components, vendar sem vseeno vztrajal še na strani Farnella, če bi mi uspelo Raspberry Pi naročiti tam. Ker še ni bil znan dobavni rok, sem tako vse skupaj opustil in rekel, da bom stvar kupil takrat ko jih bo dovolj in ne bo problema z naročili. V e-poštni nabiralnik sem prejemal novice o “malini” iz strani RS Components, čas pa je mineval. Tako sem čakal vse do prejšnjega petka, ko je prispelo sporočilo z naslovom “Raspberry Pi – Time to order” (Raspberry Pi – Čas za nakup), v katerem sem prejel kodo s katero sem lahko naročil mini računalnik.
Kater operacijski sistem?
Dandanes poznamo že kar precejšnje število tako imenovanih operacijskih sistemov. Najbrž prav vsak prepozna Windows, Mac OS X in Linux, si pa po prepoznavnosti ravno tako sledijo po takšnem vrstnem redu, vsaj v Sloveniji. Sam največ uporabljam Ubuntu, ki je ena izmed distribucij Linux-a, poleg njega pa še Windows, kater ima občasno večjo vlogo pri kakšnem programu, ki za Linux ni razvit. Mac OS X še nisem uporabljal, zato bom tokrat opisal kje ima večjo vlogo Linux in kje Windows. Windows uporablja kar velika večina prebivalstva z računalniki predvsem zaradi iger, katere so zelo na tem operacijskem sistemu zelo priljubljene. Glede na same sistemske zahteve, vsaka nova različica potrebuje nekaj več pomnilnika, boljši procesor in po možnosti še boljšo grafično kartico. Seveda se tem zahtevam priključijo še igre, pri katerih je dejansko potrebno precej boljše zahteve. Sam Windows z veseljem priporočam vsem igračarjem, producentom ter tistim, kateri ne bi radi menjavali OS na katerega so se navadili.
Ubuntu 10.04 LTS pregled
Ubuntu 10.04 LTS je izšel v četrtek. Najprej mi je med nadgradnjo iz 9.10, Ubuntu sporočil veliko napak, zato sem ga namestil iz LiveCD-ja, kjer sem najprej izbrisal staro distribucijo. Ko sem vse skupaj namestil, sem seveda poiskal še dodatne programe, katere potrebujem zraven že nameščenih. Seveda tudi efekti ne delajo brez nameščenega gonilnika za grafično kartico, zato sem se odpravil poiskati gonilnik, katerega sem dobil takoj. Brez problemov sem ga namestil, Ubuntu pa mi je ponujal še nek drug gonilnik, katerega sem želel vključiti, navodil pri prejšnjem gonilniku pa nisem prebral. Že med samo namestitvijo mi je drugi gonilnik izpisal neko napako, zaradi prvega pa sem moral ponovno zagnati računalnik. Po ponovnem zagonu me je Ubuntu opozoril, da je nekaj narobe z mojo grafiko, zato sem jo resetiral in še enkrat naložil prvi gonilnik. Sedaj mi Ubuntu deluje brez napak. Sam operacijski sistem mi je všeč predvsem zaradi programov, ki so takoj naloženi, v tej distribuciji pa mi je posebej všeč izgled.
Ubuntu 10.04 LTS
Včeraj je izšla nova distribucija poznanega operacijskega sistema Ubuntu in sicer 10.04 . Ubuntu je na voljo za prenos od včeraj, okoli 21.00 ure. Sam sem imel že nameščeno verzijo 9.10, preko katere sem kasneje zagnal tudi nadgradnjo na novejšo verzijo, vendar se je med nameščanjem kar zatikalo in zatikalo, rezultat pa je bil nadgrajen Ubuntu, v katerega nisem mogel vstopiti. Problem sem rešil na način, da sem staro namestitev pobrisal in namestil novejšo verzijo, sedaj pa vse deluje kot mora. Takoj po namestitvi operacijskega sistema je bilo potrebno ponovno zagnati računalnik, kar sem seveda storil takoj. Rezultat nove distribucije je bil viden že ob zaganjanju sistema, saj je zaganjanje zelo hitro, precej hitrejše od prejšnje verzije 9.10. Razvijalci so pripravili tudi nov izgled, ki mi je zelo všeč, ter kar nekaj novih odzadij za namizje. Dodan je bil tudi program Gwibber, ki nam omogoča hitro pošiljanje kratkih sporočil v različna socialna omrežja. V Rhythmbox (predvajalnik glasbe) je bila vgrajena tudi trgovina glasbe, kjer si lahko uporabniki kupimo glasbo. Ubuntu 10.04 si lahko prenesete iz tukaj, lahko pa ga dobite tudi preko slovenskega strežnika.
Kater prenosnik izbrati?
Danes posvečam prispevek predvsem začetnikom, ki so pred odločitvijo, kater prenosnik bi si kupili. Najprej je odvisno, kakšen je uporabnik in kakšne so njegove zahteve – za normalno, zahtevno in zelo zahtevno uporabo. Pa začnimo kar z normalno uporabo. Če računalnik prižigate vsak dan za pregled pošte, spletnih strani, socialnih omrežij, boste zagotovo potrebovali prenosnik velikosti ekrana vsaj 15,4″, sam priporočam nakup 17″ v te namene. Ker prenosnik ne bo preveč obremenjen z odpiranjem osnovnih spletnih strani, je v takem namenu v njem lahko tudi enojederni procesor, dandanes hitrosi vsaj 2 GHz. Tudi z RAM-om tukaj ni prav nič posebnega, potrebujete ga le 2 GB, po možnosti naj ima naprava še kakšno režo prosto, za kasnejšo nadgradnjo. Glede na to v kakšnem stanju smo danes, boste podoben prenosnik dobili od 300€ in več. Če potrebujete prenosnik za zahtevno uporabo, vam bo 2 GHz in več prišlo prav s tem, da je po možnosti procesor več jederen. RAM-a boste potrebovali 2 ali 3 GB, če ste bolj zahteven uporabnik, potrebujete prenosnik za zelo zahtevno uporabo.
Ubuntu 9.10 pregled
O Ubuntu 9.10 sem pisal takoj, ko je le ta izšel, nisem pa podal svojega komentarja na funkcije in pregled le teh. Ubuntu je odprtokodni operacijski sistem, dostopen vsakemu uporabniku računalnika in medmrežja. Glede na to, da distribucijo Linux-a uporabljam dobra dva tedna, sem našel več prednosti, kot slabosti. Zelo všeč mi je, da je Ubuntu hiter in zanesljiv, predvsem to velja za 64 bitno verzijo, ki jo uporabljam približno en teden. Zdi se mi, da je po vnosu CD medija v sam sistem, ter zatem ko se Ubuntu prižge vse bolj kot jasno, kaj je potrebno storiti po preizkušanju. To je bila zame kar namestitev, ki je potekala zelo hitro, približno 15 do 20 minut. Po namestitvi sem le ponovno zagnal sistem in že sem se lahko vpisal v operacijski sistem. Zelo hitro me je Ubuntu opozoril na posodobitve, ki so bile na voljo, še prej pa sem si namestil potrebne programe. Kar me je po prijavi zelo motilo, je program za hitro in e-poštno sporočanje Evolution, ki je v trenutni verziji (9.10) nastavljen kot primarni program za pošto. Seveda sem takoj zamenjal program in sicer sem namestil Pidgin, ki je bil v prejšnjih verzijah nastavljen, kot privzet.